Prežganka je v slovenskem prostoru že dolgo prisotna. Etnolog Gorazd Makarovič v preglednem članku z naslovom Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem za to preprosto domačo juho pokaže, kako se je pojavljala na jedilniku v različnih koncih naše dežele. Tako na primer za občino Vodice zapiše, kako so pred več kot 180 leti bili del običajne prehrane črn kruh, prežganka, mlečna juha, krompir, stročnice, zelenjava in sadje. Prav tako je bila prežganka del vsakdana v tistem času tudi na Štajerskem, v nekaterih predelih je bila pogosto za večerjo, med tem ko je bila v Lučah na primer del zajtrka, kjer so se bile ob delavnikih v navadi tri do štiri jedi. Poleg z ovsenim kruhom zgoščeno prežganko so ob začetku dneva jedli tudi žgance, repo in sladko mleko. V času, ko se je krompir že močno uveljavil in so ga jedli kuhanega v neslanem kropu, na juhi, na žgancih ali v oblicah in ko je bil pomemben del prehrane tudi ržen kruh ter so kumare začinili s smetano in česnom, so v Prekmurju jedli tudi prežganko. Ob koncu 19. stoletja pa so za zajtrk večinoma jedli suh kruh ali prežganko tudi železnikarski žebljarji, še popisuje etnolog.

Prežganka je široko in dolgo poznana juha, ki pa danes ni več tako pogosto na mizah, bolj v vlogi blaženja težav, pa naj bo to prehlad, želodčne ali prebavne motne, saj blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča. Vse večkrat se najde tudi v gostinski ponudbi. Narejena je iz vsakdanjih sestavin, ki jih imamo navadno vedno pri roki, prav tako je enostavna in hitra njena priprava, katere recept prehaja iz roda v rod, s svojimi različicami.

Kumina za v prežganko

V prežganko med drugim sodi tudi kumina, čeprav nekateri dodajanje te začimbe juhi tudi preskočijo, saj s svojim specifičnim okusom marsikaterega jedca ne prepriča, a je za lajšanje prebavnih težav ključnega pomena. Gre za bližnjevzhodno začimbo, ki so jo v 12. stoletju začeli gojiti tudi v zahodni Evropi. Že Stari Grki pa so jo imeli na mizi, podobno kot imamo danes poper in sol, gojili pa so jo tudi Rimljani. V srednjem veku so kosilo celo zaključevali s kandirano kumino. V ljudskem zdravilstvu je veljalo, da vrečka kumine, obešena okoli vratu, varuje pred čarovnicami in zli duhovi, pa tudi pred nezvestobo, sicer pa kumina deluje antibakterijsko, pospešuje razstrupljanje v jetrih, je blagodejna za prebavo in je naravni antihistaminik. Izboljšuje tudi tek ter pomaga pri menstrualnih težavah.

RECEPT: Prežganka ali prežgana juha

♦ Sestavine za 4 osebe:
1 žlica masla ali masti
2 žlici moke
1 l vode
sol in kumina po okusu
1 - 2 jajci
sesekljan peteršilj, drobnjak

V loncu razpustimo maslo ali mast. Po razpuščeni maščobi potrosimo moko in jo na šibkem ognju med mešanjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Pazimo, da moke ne zažgemo.

Postopoma prilivamo hladno vodo ter nenehno mešamo, da se stopijo vse grudice. Po okusu začinimo s soljo, po želji tudi s kumino, in juho kuhamo 5 minut, da zavre.

V posodici dobro razžvrkljamo jajca in jih med nenehnim mešanjem počasi zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti, da jajce zakrkne, potem pa lonec odstavimo, juho serviramo v skodelice ali globoke krožnike ter takoj postrežemo. Po juhi pred serviranjem po želji potrosimo malo sesekljanega peteršilja in/ali drobnjaka.

Vir: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0350-0330_50_51_makarovic_prehrana.pdf