Slovenska

Stara slovenska juha, ki lajša marsikatero težavo

Prežganka je preprosta juha, ki so jo nekdaj pogosto pripravljali v različnih deli Slovenije, danes pa je povezana predvsem z lajšanjem prehlada ali trebušnih težav.

N. M.

03. 01. 2020 10.55

Preprosta juha, ki blagodejno vpliva na želodec in prebavo. FOTO: iStock

Prežganka je v slovenskem prostoru že dolgo prisotna. Etnolog Gorazd Makarovič v preglednem članku z naslovom Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem za to preprosto domačo juho pokaže, kako se je pojavljala na jedilniku v različnih koncih naše dežele. Tako na primer za občino Vodice zapiše, kako so pred več kot 180 leti bili del običajne prehrane črn kruh, prežganka, mlečna juha, krompir, stročnice, zelenjava in sadje. Prav tako je bila prežganka del vsakdana v tistem času tudi na Štajerskem, v nekaterih predelih je bila pogosto za večerjo, med tem ko je bila v Lučah na primer del zajtrka, kjer so se bile ob delavnikih v navadi tri do štiri jedi. Poleg z ovsenim kruhom zgoščeno prežganko so ob začetku dneva jedli tudi žgance, repo in sladko mleko. V času, ko se je krompir že močno uveljavil in so ga jedli kuhanega v neslanem kropu, na juhi, na žgancih ali v oblicah in ko je bil pomemben del prehrane tudi ržen kruh ter so kumare začinili s smetano in česnom, so v Prekmurju jedli tudi prežganko. Ob koncu 19. stoletja pa so za zajtrk večinoma jedli suh kruh ali prežganko tudi železnikarski žebljarji, še popisuje etnolog.

Prežganka je široko in dolgo poznana juha, ki pa danes ni več tako pogosto na mizah, bolj v vlogi blaženja težav, pa naj bo to prehlad, želodčne ali prebavne motne, saj blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča. Vse večkrat se najde tudi v gostinski ponudbi. Narejena je iz vsakdanjih sestavin, ki jih imamo navadno vedno pri roki, prav tako je enostavna in hitra njena priprava, katere recept prehaja iz roda v rod, s svojimi različicami.

Preberi še

Jed, ki se prileže po prekrokani noči

Kumina odpravlja napihnjenost, napenjanje in spahovanje. FOTO: Dreamstime

Kumina za v prežganko

V prežganko med drugim sodi tudi kumina, čeprav nekateri dodajanje te začimbe juhi tudi preskočijo, saj s svojim specifičnim okusom marsikaterega jedca ne prepriča, a je za lajšanje prebavnih težav ključnega pomena. Gre za bližnjevzhodno začimbo, ki so jo v 12. stoletju začeli gojiti tudi v zahodni Evropi. Že Stari Grki pa so jo imeli na mizi, podobno kot imamo danes poper in sol, gojili pa so jo tudi Rimljani. V srednjem veku so kosilo celo zaključevali s kandirano kumino. V ljudskem zdravilstvu je veljalo, da vrečka kumine, obešena okoli vratu, varuje pred čarovnicami in zli duhovi, pa tudi pred nezvestobo, sicer pa kumina deluje antibakterijsko, pospešuje razstrupljanje v jetrih, je blagodejna za prebavo in je naravni antihistaminik. Izboljšuje tudi tek ter pomaga pri menstrualnih težavah.

RECEPT: Prežganka ali prežgana juha

♦ Sestavine za 4 osebe:
1 žlica masla ali masti
2 žlici moke
1 l vode
sol in kumina po okusu
1 - 2 jajci
sesekljan peteršilj, drobnjak

V loncu razpustimo maslo ali mast. Po razpuščeni maščobi potrosimo moko in jo na šibkem ognju med mešanjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Pazimo, da moke ne zažgemo.

Namesto vode lahko uporabimo jušno osnovo.

Postopoma prilivamo hladno vodo ter nenehno mešamo, da se stopijo vse grudice. Po okusu začinimo s soljo, po želji tudi s kumino, in juho kuhamo 5 minut, da zavre.

V posodici dobro razžvrkljamo jajca in jih med nenehnim mešanjem počasi zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti, da jajce zakrkne, potem pa lonec odstavimo, juho serviramo v skodelice ali globoke krožnike ter takoj postrežemo. Po juhi pred serviranjem po želji potrosimo malo sesekljanega peteršilja in/ali drobnjaka.

Preberi še

Juha, ki je kot nalašč za preganjanje gripe

Preberi še

Priljubljena slovenska jed na žlico

Preberi še

Priljubljena domača jed na žlico

Vir: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0350-0330_50_51_makarovic_prehrana.pdf

prežganka prežgana juha priprava zgodovina

Sorodni članki

Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin

V Kobaridu ne gre brez štrukljev, in to seveda kobariških, ki predstavljajo ikono lokalne gastronomije. Njihova posebnost pa je podpis, odtis prsta.

Po poteh znanih jedi

Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin

Slovenska narodna jed, kot jo pripravijo na Dolenjskem

Štruklji so ena najbolj poznanih in priljubljenih starih slovenskih narodnih jedi. Odlični so kot samostojna jed, priloga ali sladica, uporabljajo pa se tudi kot dodatek juhi. Za njihovo pripravo poznamo skorajda nešteto receptov, med najbolj priljubljenimi pa so zagotovo skutini oziroma sirovi štruklji, kot jim marsikdo rad reče. Njihovo pripravo so nam pokazale članice Društva kmečkih žena Žužemberk.

Slovenska

Priljubljena slovenska jed na žlico

Ričet je samostojna kmečka jed, ki poleg ješprenja vsebuje tudi veliko zelenjave, mesa in fižola. Vse, kar je bilo doma se je skuhalo in ješprenj je bil vedno pri hiši. Ker je ričet zdrav in izjemno okusen, ga obožujemo tudi danes, na naših krožnikih pa se največkrat znajde v hladnejših in vlažnejših dneh.

Slovenska

Stara prekmurska jed, ki se pripravi za 1. november

Repnjača oziroma beliši je stara prekmurska ljudska jed, značilna predvsem za jesenski čas, ko je v sezoni bela repa. Nekdaj so jo ženske pekle okrog 1. novembra in jo postregle kot glavno jed, danes pa je bolj poznana kot posladek po kosilu. V želji, da jed ne bi utonila v pozabo, vam predstavljamo recept, kateremu je priložen tudi video postopek priprave te preproste prekmurske jedi.

Slovenska

Stara prekmurska jed, ki se pripravi za 1. november

Znamenita slovenska jed na žlico

Prekmurski bograč je na prvi pogled zelo preprosta jed. A temu ni čisto tako: priprava je dolgotrajna in zahteva ogromno potrpežljivosti. Prekmurci radi povedo, da ima skoraj vsaka gospodinja svojo različico priprave te okusne jedi na žlico, prav tako naj bi ji domala vsaka dodala kakšno povsem svojo skrivno sestavino. Ker bograč to svobodo pač omogoča. O tem, kateri je potem na koncu najboljši, odločajo bodisi sodniki na tekmovanjih, bodisi jedci, ki pridno praznijo kotel, v katerem je pripravljen.

Slovenska