Funšterc in krumpantoč sta običajni zasavski jedi, nasitni in preprosti za pripravo. »Funšterc je bila nekdaj osnovna prehrana zasavskih rudarjev. Narejen je iz vode, moke, jajc soli ter spečen na svinjski masti. Je zelo močna hrana, ki so jo rudarji zaradi težkega fizičnega dela potrebovali,« o jedi pripoveduje Nuša Gregorčič iz Funšterc Team Boben Čeče, ki ohranja tradicijo rudarstva. Če je rudar domov iz dela prišel zjutraj, še nadaljuje sogovornica, »mu je žena spekla funšterc in zraven pripravila divko, žitno kavo.« Za kosilo pa je za prst debelo rahlo omleto, zlato-rumeno zapečeno in veliko kot ponev pogosto spremljala solata s krompirjem, zraven pa so pili jabolčnik. Funštercu v Zasavju pravijo tudi knapovsko sonce, saj je okrogel in rumen, prav tako pa sta svetloba in sonce prvo, kar je rudar zagledal, ko je prišel iz rudnika.

Funšterc je bil na jedilniku v zgornjem delu Hrastnika, ki je bil načeloma rudarski, v steklarskem, spodnjem delu pa krumpantoč, tudi pojasnjuje Nuša Gregorčič. Za mejo je veljal Riklov most, »kjer so se rudarski in steklarski fantje tudi stepli.«

Prav tako kot funšterc je enostavna tudi steklarska jed krumpantoč, ki mu pravijo tudi krompirjeva polpeta. Olupljenemu, drobno naribanemu in ožetemu krompirju dodamo jajce in moko ter začinimo in dobro premešamo, kar nato spečemo. Polpete so velike kot žlica, saj maso na ta način polagamo v ponev. Kot v knjigi Okusiti Slovenijo piše etnolog Janez Bogataj, večje ali manjše palačinke oz. polpete imenujejo tudi faširke ali krompirjev funšterc, med tem ko je bila, kot že navedeno, jed v steklarskih družinah v Hrastniku poznana kot krumpatoč ali krumpentoč. Gre za lokalno poimenovanje, z izrazom »toč« pa so označevali vse jedi okrogle oblike in ocvrte na masti ali olju, »krumpe« pa je ena od številnih besed za krompir. V Zasavju so v revnejših družinah krumpatoč pripravljali s črno moko. Jed pa so dodajali tudi meliso ali kakšno drugo začimbo z vrta, odvisno od letnega časa. V že omenjeno knjigo je Bogataj vključil recept, kjer osnovnim sestavinam dodamo še peteršilj in čebulo.

Obujanje jedi med mladimi

Priprava starih jedi rudarjev in steklarjev je v zasavskih koncih sčasoma nekoliko usahnila, pravi Mateja Jecl, ki je pred devetimi leti z nekaj somišljeniki v Hrastniku ustanovila Društvo Rast. Lotili so se organizacije festivala stekla in zasavske kulinarike Funšterc, saj so želeli »to tradicijo ohraniti med mladimi,« pravi sogovornica. Da bi jim stari jedi približali so na festivalskem tekmovanju v funštercu in krumpantoču vključili tudi možnost skrivne sestavine, ki jo sodelujoče ekipe dodajajo po lastnem izboru. V sodobnih in kreativnih različicah tako preizkušajo različne kombinacije, med katerimi so se znašle tudi že sardele, ocvrta čebula in sadje. A Nuša Gregorčič, ki se festivala vse od začetka vsako leto udeležuje s  Funšterc Team Boben Čeče, prisega na klasiko. »Funšterc je funšterc, najboljši je brez kakšnih inovativnih izpeljav«, poudarja.

Obe sogovornici pa pravita, kako je festival prispeval k obuditvi teh dveh starih zasavskih jedi, ki jih ljudje spet pripravljajo tudi doma. Mateja Jecl ima rada krumpantoč na primer z gobov juho, lahko pa ga spremlja tudi solata. Ti dve stari jedi sta postali tudi del ponudbe zasavskih gostiln. »V Hrastniku, kjer sta se vedno prepletali rudarstvo in steklarstvo, spoštujemo obe tradicij,« še o ohranjanju dediščine pravi Mateja Jecl.

Recept za funšterc in krumpantoč, kot ju posreduje Nuša Gregorčič.

Dobro stepemo jajce in vodo, dodamo sol in moko ter vse skupaj še nekaj časa stepamo, da dobimo gosto tekočo homogeno zmes. Pustimo stati kakšnih 10 minut.

Na vroče ocvirke vlijemo pripravljeno maso, da je v celoti pokrito dno kozice. Pokrijemo s pokrovko in pečemo 5 minut. Nato funšterc obrnemo in ga še par minut pečemo v odkriti kozici, vse do zlato rumene barve.

Surov krompir olupimo, ga na drobno nastrgamo in ožamemo. Jajce in vodo stepamo, dodamo sol, poper in moko. Nazadnje primešamo še nastrgan krompir. Testo z veliko žlico polagamo na  vroče olje in ga na obeh straneh zlato rumeno zapečemo.