Cop na lop - tradicionalna pogača, ki so jo otroci oboževali

'Cop na lop' je pogača, ki izvira iz 16. stoletja. Nekateri jo poznajo tudi pod imenom 'potepača' ali 'potanc'. Gre za zelo preprosto in skromno tradicionalno jed, narejeno iz domačih sestavin, ki se je pekla v domači krušni peči. Danes ni prav pogosto na jedilniku in mnogi so nanjo že povsem pozabili, ker pa gre za del kulinarične tradicije, pa je prav, da se jo ohranja.

Za izdelavo kolača boste potrebovali pregreto smetano, lahko pa uporabite zgolj skuto, če pregrete smetane nimate. Res pa je, da potem to ne bo tisti 'ta pravi' cop na lop. 

Da se je ta jed, ki je značilna za Dolenjsko, poimenovala 'cop na lop', je kriv način priprave. Namreč, testo se da neposredno na lesen lopar in se na njem s pritiskanjem razvleče. Nato se na testo da nadev iz skute in pregrete smetane, se pokrije s preostalim testom, nato pa se vse skupaj porine na razgreto opeko v krušni peči. 'Cop' tako pomeni kos testa, 'lop' pa je okrajšava za lopar.

Gre za najbolj tradicionalno posavsko sestavino, ki so jo uporabljali pri pripravi jedi v krajih vse od Radeč pa do Brežic. Drugod jedi s pregreto smetano praktično niso poznali. To je mlečni izdelek, ki nastane z značilnim postopkom segrevanja in peke goste smetane, ki nastane na površini svežega mleka. Pridobivajo jo tako, da sveže mleko najprej pustijo stati, da se na vrhu oblikuje gosta plast smetane, nato pa se ta posoda z mlekom da v segreto pečico (ali krušno peč) za 10 do 15 minut, da smetana na vrhu karamelizira in se zapeče, zaradi česar dobi tanko neenakomerno rjavo skorjico. To plast smetane nato previdno poberejo in uporabljajo kot nadev za različne tradicionalne sladice, kot so pogače, potice, štruklji ipd.

Težko boste pregreto smetano našli v trgovinah, prej na lokalni tržnici na območju Posavja, pa še to bolj redko, saj je za njeno izdelavo potrebno veliko mleka in tudi časa, zato jo prodajajo le redki domačini. Se jo pa vsekakor splača poizkusiti, ker je bogatega, kremastega okusa. V mojih domačih krajih so jedi s pregreto smetano sicer redke, a so bile že od nekdaj na našem jedilniku. Tako smo največkrat jedli štruklje iz pregrete smetane v juhi, kasneje je moja mama začela izdelovati štruklje iz skute in pregrete smetane, ki smo jih jedli zabeljene z drobtinami. Zelo dobra je tudi potica iz pregrete smetane - lahka in aromatična.

Prav zato me ne preseneča, da je bila kvašena pogača 'cop na lop' tako zelo priljubljena pri otrocih, saj je skuta zaradi dodane pregrete smetane res bolj sladka in kremasta. 

Recept za pogačo smo našli na strani Turistično informacijskega centra Kostanjevica na Krki.

500 g moke

3 dl vode

žlička soli

malo olja

500 g skute in pregrete smetane

Iz moke, vode, olja in soli zamesimo testo, ki ga razdelimo na dva hlebčka - en naj bo večji od drugega, saj bo večji za podlago, manjši pa za zgornjo plast. Večji hlebček z dlanmi raztegnemo na pomokanem pekaču ali loparju za peko v krušni peči. 

Testo najprej namažemo s pregreto smetano (robove pustimo nenamazane), nato pa na smetano nadevamo odcejeno skuto. Del pregrete smetane pustimo za namaz zgornje plasti. 

Manjši hlebček raztegnemo (bo bolj tanek od spodnje plasti) in z njim prekrijemo nadev. Spodnje testo zavihamo čez rob zgornjega in vse skupaj povrhu namažemo z ostankom smetane in z vilico naluknjamo zgornjo plast. Pečemo na 200 stopinjah C približno pol ure, oziroma toliko časa, da se zlato zapeče. Seveda je vse odvisno od vaše pečice in njene moči. 

Pogača je najboljša še topla.