Kot pri večini italijanskih jedi obstaja tudi pri omaki carbonara več zgodbic o njenem izvoru. Toda večina zgodovinarjev se strinja, da izvira iz pokrajine Lazio oz. Rima in njegove okolice. Carbonara se je s tem imenom in v današnji obliki pojavila sredi 20. stoletja, a sama jed naj bi bila veliko starejša. 

Po eni teoriji ime nakazuje, da je jed povezana z oglarji (it. carbonai), saj naj bi bila to ena od stvari, ki so jih jedli, medtem ko so globoko v Apeninih pridobivali oglje. Jed je bila priljubljena prav zaradi dejstva, ker so oglarji lahko vse sestavine prinesli s seboj ter jed pripravili kar na ognju. 

Po drugi teoriji pa naj bi jed ime dobila zaradi popra, s katerim se pri pripravi ne varčuje. Sveže mleti črni poper je v omaki videti kot oglje in od tod naj bi izhajalo ime. 

Spet po tretji različici pa naj bi ime popularizirala restavracija La Carbonara v Rimu.

Zanimivo je, da jedi z imenom pasta alla carbonara oz. spaghetti alla carbonara ni moč najti v starejših kuharicah. Prvič se je carbonara v pisnih virih pojavila v 50. letih prejšnjega stoletja v italijanskem časopisu La Stampa, v katerem je omenjeno, da je bila to jed, ki so si jo zaželeli ameriški oficirji po osvoboditvi Rima leta 1944. 

Ključ dobre carbonare je v preprostosti

Sestavine za tradicionalno omako carbonara so dokaj preproste: jajca, sir Pecorino Romano ali Parmigiano-Reggiano, sveže mlet črni poper in slanina (pogosto se uporablja tudi guanciale oziroma sušene svinjske ličnice). Najpogosteje se za pripravo carbonare uporabljajo špageti, lahko tudi široki rezanci, peresniki ipd. 

Gre za na videz zelo enostaven recept, ki ga lahko pripravite v manj kot 20 minutah, a vam kljub temu lahko spodleti. Tukaj je nekaj najpogostejših napak pri pripravi te priljubljene italijanske jedi. 

Prva napaka: smetana

Če želite popolno tradicionalno carbonaro, potem morate uporabiti izključno slanino guanciale in sir Pecorino Romano. A vrsto slanine in sira lahko tudi zamenjate. Najbolj pogosta napaka in zmota pri carbonari pa je ta, da marsikdo misli, da vsebuje tudi smetano. V resnici je po tradicionalnem receptu ne vsebuje. Za kremasto teksturo in okus poskrbijo le jajca in sir. 

Brez olja!

Velikokrat pri pripravi omak že avtomatsko posežemo po olju, sploh kadar je treba kaj prepražiti. Toda pri omaki carbonara olja ne potrebujete. Dodano olje jed naredi preveč mastno, omaka pa se posledično tudi ne bo lepo oprijela testenin. 

Slanino prepražite v ponvi brez dodanega olja, že sama namreč vsebuje dovolj maščob, da se bo hrustljavo zapekla. Vendar pri tem pazite, da slanino pražite na zmerni temperaturi, da se maščoba ne zažge. 

Pozabite na čebulo, česen ali peteršilj

Čeprav boste v mnogih receptih za carbonaro zasledili katero od zgoraj omenjenih sestavin, se Italijani ob tovrstnih dodatkih v tej jedi zmrdujejo. Razen naštetih glavnih sestavin, prava carbonara ne potrebuje drugih dodatkov in začimb. 

Al dente

Kot sicer za italijanske testenine, tudi za omako carbonara velja, da je najboljša v kombinaciji s testeninami, ki so skuhane na al dente način. Za popolne al dente testenine naj bo voda, v kateri se kuhajo, dovolj slana (1 do 2 žlički soli na liter vode). Za popolno kuhane testenine uporabite dovolj velik lonec in jih v vodo dodajte šele, ko ta zavre. Tako boste preprečili, da bi se testenine med kuhanjem zlepile skupaj ali prijele na dno lonca. 

Kuhajte jih tako dolgo oziroma kratko, da so še nekoliko trde na ugriz. Kuhane testenine precedite in jih prestavite v ponev s popečenimi koščki slanine. 

Pazljivo pri jajcih

Ena glavnih sestavin pri pripravi omake carbonara so vsekakor jajca. Pogosto recepti priporočajo uporabo zgolj rumenjakov, vendar lahko uporabite tudi kombinacijo rumenjakov in celih jajc ali pa zgolj cela jajca. Za popolne testenine carbonara je pomembno tudi to, da uporabite dovolj jajc. Tradicionalni recepti priporočajo, da uporabite dve jajci na osebo. 

Jajca najprej razžvrkljajte v posebni posodi in jim dodajte na drobno nariban sir in sveže mleti poper. Jajčno zmes nato previdno in hitro vmešajte v testenine, ki vas čakajo v ponvi. Pomembno je, da pri tem ponev odstavite z ognja!

Testenine naj bodo pri tem še vedno precej tople, a ne prevroče, da jajca ne zakrknejo. Tople testenine bodo naredile čarovnijo, saj se bo škrob povezal z jajčno mešanico, toplina pa bo jajca ravno prav skuhala. Če se vam zdi, da je konsistenca pregosta, lahko omako razredčite še malo tekočine, v kateri ste skuhali testenine. Nikakor pri tem koraku ponve ne pristavljajte na ogenj, saj tvegate, da bodo jajca zakrknila in se boste lahko poslovili od svilnate omake.

Za pripravo carbonare potrebujete: 

400 do 450 gramov špagetov
200 gramov guanciale (sušene svinjske ličnice), pancete ali slanine
4 sveža jajca
100 gramov trdega ribanega sira (pecorino, parmezan)
sol
sveže mleti črni poper

Postopek priprave: 

Velik lonec napolnite z vodo, jo solite in pristavite na ogenj. Ko voda zavre, v lonec dodajte špagete in jih skuhajte po navodilih oziroma jih kuhajte toliko časa, da so al dente. 

Medtem ko se testenine kuhajo, slanino narežite na približno centimeter velike kocke in jih prepražite v ponvi. 

V posodi razžvrkljajte jajca in vanje vmešajte nariban trdi sir in sveže mleti poper. 

Ko so testenine skuhane, jih vrzite v ponev, v kateri ste prepražili slanino in jih nad ognjem še malce premešajte, da vpijejo maščobo. Nato ponev odstavite z ognja in testenine prelijete z jajčno mešanico. Lahko dodate tudi malo tekočine, v kateri so se testenine kuhale. 

Špagete nekajkrat dobro in hitro premešajte. Mešajte tako dolgo, dokler ne dobite lepe kremaste omake. 

Po želji lahko pred serviranjem testenine še dodatno poprate. Servirajte še toplo in sveže pripravljeno jed.