♦ Kavovec je zimzeleno drevo ali grm, ki v naravnem okolju zraste tudi do 15 m visoko. Kavovci dosežejo starost do 60 let, plodovi pa dozorijo v približno 7 mesecih, a običajno ne vsi istočasno. Zato plodove še danes obirajo ročno.
♦ O odkritju kave kroži več legend. Najverjetneje so jo odkrili v Afriki, na področju današnje Etiopije, v 9. stoletju. In komu se pripisujejo zasluge za odkritje? Kozam! Neki pastir je namreč opazil, da so njegove koze (omenjajo se tudi ovce oziroma kamele) po tem, ko so čez dan skupaj z listi pojedle tudi plodove kavovca, vso noč veselo skakale naokoli.
♦ V Evropo so kavo prinesli beneški trgovci v 17. stoletju. V Italiji so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654. Leta 1713 naj bi na dvoru Ludvika XIV. kot dodatek h kavi prvič uporabili tudi sladkor.
♦ Ljudje po svetu vsako leto spijejo več kot 400 bilijonov skodelic kave.
♦ Vseh postopkov pri obdelavi kave je 23.
♦ Za pripravo ene skodelice kave potrebujemo približno 42 kavnih zrn.
♦ Okus in vonj kave sta odvisna od praženja. Vendar bolj, kot so zrna pražena, bolj je kava grenka in manj diši.
♦ V mešanicah praženih kav sta najpogostejši vrsti arabica in robusta.
♦ Smrtni odmerek kofeina je 10 g (170 mg na kilogram telesne teže), kar pomeni, da bi morali popiti okoli 100 skodelic kave.
♦ Kavo lahko uporabljamo za pripravo napitkov in številnih sladic. Nekaj uporabnih receptov najdete TUKAJ.
Pozitivni učinki kave
♦ Kava vsebuje kofein. Kofein je naravni alkaloid, ki je temperaturno zelo obstojen in tudi s praženjem ne izgubi veliko na vrednosti. Absorpcija kofeina v krvni obtok traja od 15 do 30 minut, iz telesa pa se izloči v šestih urah. Alkaloidi so naravna poživila oziroma stimulansi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Vplivajo na sproščanje hormonov, ki stimulirajo naše razpoloženje, koncentracijo in krvni tlak. Zato kofein pospešuje nastajanje in odvajanje seča, razširja dihalne poti, pospeši srčni utrip, poviša krvni tlak, razširja zenice, izboljšuje razpoloženje, poveča pretok krvi skozi želodec (posledica je večje izločanje želodčne kisline) in vpliva na sproščanje glikogena v jetrih v kri.
♦ Poleg kofeina vsebuje kava tudi flavonoide, ki z antioksidativnim delovanjem preprečujejo škodljive vplive prostih radikalov, ki v telesu nastajajo zaradi najrazličnejših zunanjih in notranjih dejavnikov.
♦ Kava zmanjša tveganje za nastanek raka na črevesju, ledvičnih in žolčnih kamnov ter razvoj ciroze jeter in kožnega raka.
Kaj je boljše: kava ali čaj?
Čaj vsebuje polovico manj kofeina kot kava, vendar pa po drugi strani vsebuje več flavonoidov. Kofein v čaju je po kemični sestavi enak kofeinu v kavi, a za razliko od kavnega kofeina vpliva neposredno na možgane in živčni sistem in ne pospešuje krvnega obtoka. Zato smo po pitju čaja bolj skoncentrirani in imamo boljše reakcijske sposobnosti.
