Zgodba o čokoladi je dolga, zapletena in skrivnostna, saj sega daleč nazaj v preteklost. Začela se je v Mehiki in Srednji Ameriki, nadaljevala v Evropi in se kasneje razširila na ves svet. A vse se v bistvu vrti okoli ene same sestavine - kakavovih zrn, ki predstavljajo osnovo čokolade. Nahajajo se v plodu kakavovca, drevesa, ki uspeva le v tropskih območjih.
Ime čokolada izvira iz azteške besede xocolatl, ki pomeni "grenka voda", saj so Azteki in Maji čokolado v bistvu bolj pili kot jedli. Pripravljali so si gost, grenek in penast napitek, ki je bil po njihovem prepričanju vir zdravja, moči in modrosti. Zaradi blagodejnih učinkov, ki so jih imela kakavova zrna na telo, so srednjeameriška ljudstva celo verjela, da je kakavovec božje drevo. Kar so verjeli Maji in Azteki, pa potrjujejo tudi novejše raziskave. Kakavova zrna v nepredelani obliki namreč vsebujejo veliko rudnin (železa, magnezija, fosforja, kalija, cinka, kroma in bakra) in so bogata z vitamini skupine B, vitaminoma D in E ter aminokislinami. Vsebujejo tudi teobromin, ki deluje na organizem pomirjevalno in celo blaži depresije. Znano je, da temna čokolada v zmernih količinah pripomore k uravnavanju pretoka krvi, vpliva na delovanje srca, pospeši delovanje možganov in odpravlja kronično utrujenost.
Vse se je spremenilo z izdelavo čokoladne tablice
Evropejci so za skrivnostni čokoladni napitek prvič slišali šele v 16. stoletju, ko je Don Hernando Cortez v Šanijo prinesel kakav in opremo za pripravljanje slavnega napitka. Le-ta je zelo hitro postal priljubljen pri španskih dvorjanih in menihih, kmalu pa so ga začeli oboževati tudi na ostalih evropskih dvorih. V tistem času je čokolada veljala za zelo drago živilo, ki je bilo praktično nedostopno množicam. A vse se je nekaj stoletij kasneje, natančneje v sredini 19. stoletja, spremenilo. Takrat so začeli proizvajati prve čokoladne tablice in takrat se je čokolada bliskovito povzpela med najbolj priljubljene jedi po vsem svetu.
"Čokolada za vse" se je glasil moto Josefa Mannerja, ustanovitelja podjetja Manner, v katerem so prvo tablico čokolade izdelali leta 1890. Izvirna receptura za pripravo jedilne čokolade je vsebovala zgolj 30-odstotni delež kakava, a so kasneje z namenom, da bi kupcem postregli s še polnejšim in izrazitejšim okusom po kakavu, delež povečali na 40 odstotkov. In to daje čokoladi značilen, blago grenak okus, ki je ustvarjen s skrbnim praženjem najbolj kakovostnih kakavovih zrn v lastni pražarni. V podjetju namreč vso čokolado za svoje izdelke izdelajo v lastni produkciji neposredno iz kakavovih zrnc in ob najvišjih standardih, za katere so v začetku leta dobili poseben certifikat UTZ. Slednji predstavlja potrdilo in priznanje za izvajanje dejavnosti in vestno uresničevanje prizadevanj na področju trajnostne pridelave kakava. Tako hkrati podpirajo pridelovalce kakava in njihove družine ter spodbujajo trajnostno ravnanje z naravo in okoljem, iz katerega izvira kakav. Za kupce Mannerjevih izdelkov je to le dokaz več, da lahko še naprej brezskrbno uživajo, saj do leta 2020 v avstrijskem proizvajalcu nameravajo pridobiti omenjeni certifikat za čisto vse svoje brandirane izdelke.
