Redko katera država se lahko pohvali s tako pestro ponudbo avtohtonih sladic, kot naša vzhoda soseda Madžarska. Za to naj bi bile v veliki meri krive kavarne, ki naj bi dejansko krojile tako družbeno, kot tudi kulinarično vsebino posameznih zgodovinskih obdobij tega področja. Bile so torej tako izjemna priložnost za druženje, kot tudi za razvoj oziroma peko tort. Le kdo ne pozna izjemne doboš torte (recept zanjo vam je na voljo TUKAJ), pa slavne torte esterhazy (recept najdete TUKAJ) in nenazadnje torte rigó jancsi, ki s sabo prav gotovo nosi najbolj romantično zgodbo od vseh naštetih. Tudi sicer je praviloma za vse madžarske sladice značilno, da za njimi stojijo zgodbe – lahko zgodovinske, lahko gre za pripoved o določenih živilih, iz katerih so sestavljene ali pa o hišah, v katerih so jih začeli pripravljati.

► Preberite še: Prava sladica za sladkanje v dvoje

Od milijonarke do princese

Ko je bilo Clari 16 let, se je v njihovem podjetju oglasil Joseph, belgijski princ pokrajine de Caraman-Chimay, ki je bil ravno na obisku čez lužo in je potreboval nekaj lesa za popravilo domačega dvorca. Lepo in premožno dekle je v hipu omrežilo 31-letnega, ne preveč bogatega monarha, ki jo je še na istem potovanju zasnubil in že nekaj mesecev pozneje sta postala mož in žena. Clara se je preselila v Belgijo na njegov družinski dvorec in v skladu s tradicijo pridobila častni naziv 'princesa de Caraman-Chimay'. Američani so bili nad dejstvom, da imajo princeso, naravnost navdušeni, mladenko pa je vzhičenost kmalu minila, saj je pričakovala bolj razkošno življenje.

Josephu in Clari sta se kmalu po poroki ena za drugo rodila Elisabeth in Joseph mlajši, ki sta mlado mamico še polepšala. Ker naj bi po govoricah sodeč za njo vse bolj začel gledati prinčev oče, se je družinica leta 1894 preselila v Pariz, ker sta se princ in princesa naveličala ukvarjati s škandaloznimi kraljevimi čenčami. Francoska prestolnica je bila že takrat v znamenju glasbe, boemov, Moulin Rougea, absinta, in številnih kavarn. Zagotovo je bilo življenje tam precej bolj zabavno in živahno kot na belgijskem podeželju. Monarha sta rada spoznavala francosko kulinariko in ravno med večerjo v eni od prestižnih pariških restavracij naj bi Clara leta 1896 spoznala Jancsija Riga, madžarskega romskega glasbenika, ki se je preživljal z igranjem violine po francoskih elitnih lokacijah.

Ljubezen je umrla, torta ostala

Jancsi naj bi v svoji očaranosti nad novopečeno soprogo prosil svojega dobrega prijatelja, znanega madžarskega slaščičarja, da za njo ustvari prav posebno sladico. Ta je med dve plasti rahlega puhastega čokoladnega biskvita dodal bogato čokoladno kremo, vse skupaj premazal s tanko plastjo marmelade in po vrhu oblil s čokoladnim oblivom – in tako naj bi se rodila torta rigó jancsi. Nekateri drugi viri sicer navajajo, da naj izvor torte pravzaprav sploh ne bi imel ničesar opraviti z obleganima zaljubljencema, temveč naj bi bili Madžari tako ponosni na 'ulov' svojega rojaka, da so torto rigó jancsi ustvarili njemu v čast in jo posvetili posebnim, glamuroznim praznovanjem. Katera izmed obeh zgodb je (bolj) resnična, ni znano, dejstvo pa je, da je omenjena torta postala simbol (prepovedane) ljubezni.

Po navedbah nekaterih virov naj bi Clara in Jancsi kmalu po poroki iz Madžarske pred mediji pobegnila v Egipt, kjer naj bi novopečena gospa Rigó svojega izbranca najprej naučila brati in pisati, nato pa sta skušala najti kakršno koli delo, da bi preživela. A to je bilo vse prej kot lahko in čeprav je bila mladenka iznajdljiva in se je soprogu pridružila na odrih, so finančna sredstva, ki jih je imela Clara od svoje družine, začela hitro kopneti. Ljubezenska idila ni trajala prav dolgo: Jancsi naj bi soprogo kmalu po poroki začel na veliko varati in ko je ta to ugotovila, je takoj zahtevala ločitev in že nekaj mesecev pozneje spoznala svojega tretjega soproga, Peppina Ricciarda. Ameriško-madžarska ljubezen, ki se je rodila v pariški restavraciji, je torej usahnila tako hitro, kot se je rodila, v spomin na njo pa je ostala izjemna torta rigó jancsi, s katero se še danes radi sladkajo po vsej Evropi.

Torta ima tradicionalno obliko kocke, pripravljena pa je iz puhastega čokoladnega biskvitnega testa in kremastega čokoladnega nadeva. Originalna različica tortice ima dve plasti čokoladnega biskvitnega testa, pripravljenega iz jajčnih beljakov, staljene čokolade, masla, sladkorja in moke, ki so mu na koncu dodani še sladkani kremasto umešani jajčni rumenjaki. Med obema slojema biskvita je debela plast zelo bogatega kremastega čokoladnega polnila, po vrhu pa je nanešen še zelo tanek premaz marelične marmelade. Polnilo lahko vključuje tudi kanček temnega ruma ali vanilijevega likerja.Na koncu je torta prekrita še s fondantno glazuro iz temne čokolade. Njena priljubljenost se je po Evropi razširila v času nekdanje Avstro-ogrske monarhije in čeprav so avtorji v različnih kuharskih knjigah skušali poenostaviti njeno ime (z nazivi kot je Gipsey John, rigojanci ipd.), je vse do danes ostala največkrat uporabljena originalna različica poimenovanja.

► Preberite še: 10 trikov za najboljše biskvitno testo

Današnji recepti so sicer nekoliko poenostavljeni in prilagojeni, tako da torto rigó jancsi brez težav pripravi prav vsaka gospodinja. Za čokoladni biskvit potrebujemo jajca, sladkor, moko, kakav in po želji še malenkost mletih mandljev. Rumenjake in tretjino sladkorja umešamo v penasto zmes in ji nato dodamo presejano moko, v katero smo pomešali kakav in mlete mandlje. Beljake z ostankom sladkorja stepemo v čvrst sneg, ki ga v dveh ali treh delih nežno in počasi vmešamo v rumenjakovo zmes. Za okus lahko dodamo še kanček ruma ali vanilijevega likerja in potem maso previdno razporedimo po dveh enako velikih pekačih, ki smo ju predhodno obložili s papirjem za peko ter spečemo. Uporabimo lahko tudi zgolj en, večji pekač in pečen biskvit razdelimo na polovico. Za dodatno sočnost ga lahko po končani peki pokapljamo z nekaj mleka.

Za pripravo nadeva potrebujemo jedilno čokolado, stopljeno maslo, stepeno smetano in kakav. Čokolado skupaj z maslom raztopimo nad vodno paro, medtem pa stepemo smetano in ji dodamo nekaj žlic kakava. Oboje nato previdno zmešamo skupaj in s pripravljeno kremo premažemo spodnjo plast biskvitnega testa. Zgornjo plast na tanko premažemo z marelično marmelado in jo nato položimo na s kremo premazano spodnjo plast – marelični premaz naj bo na strani, ki jo položimo na kremo. Vse skupaj oblijemo s čokoladno glazuro in pripravljeno sladico čez noč shranimo v hladilnik, da se sestavine dobro prepojijo med seboj. Naslednji dan torto narežemo na kocke, po želji potresemo z mletim kakavom in serviramo.

V evropskem kulinaričnem prostoru se je skozi stoletja izoblikovalo več različic slavne torte, poleg originala pa je najbolj znana še torta rigó jancsi na način Clare Ward, ki se od tradicionalnega recepta razlikuje predvsem po tem, da je sestavljena iz dveh vrst (in barv) nadevov – čokoladnega in smetanovega. Rahlo biskvitno testo lahko pripravimo po enaki recepturi kot originalno različico torte rigó jancsi, nadev pa razdelimo na dva dela: za prvega iz mešanice mleka, sladkorja, ostre moke, masla in mlete kave ali čokolade skuhamo gost bešamel, ki mu, ko se ohladi, primešamo še nekaj masla. Drugi nadev pa pripravimo iz stepene smetane, vanilijevega sladkorja in želatine. Na spodnji del pečenega biskvitnega testa najprej nanesemo povsem ohlajeni prvi ter nato še drugi nadev. Vse skupaj pokrijemo z zgornjim delom biskvita in glaziramo z mešanico čokolade in masla ali s fondantno glazuro. Sladico čez noč postavimo v hladilnik, da se nadevi strdijo in se testo prepoji z njihovimi sokovi ter nato serviramo in se pustimo razvajati izjemnim okusom romantične madžarske kuhinje.

Viri: Daily News Hungary, Zserbo.com, Suncakemum.com, Wikipedia, Nighttraintodetroit.com, Thespruceeats.com