Večina tradicionalnih avstrijskih jedi izvira iz časa, ko je bil Dunaj središče velikega habsburškega cesarstva, ki je segalo vse od Francije pa do Rusije. Prav zato je v avstrijski kuhinji še danes mogoče čutiti vplive različnih narodov; s kulturo pitja kave naj bi Dunajčane denimo seznanili turški vojaki, ki so med vpadi v Evropo s seboj prinesli priljubljeno črno poživilo. Dunajski zrezek naj bi izviral iz Italije (o tem si lahko več preberete TUKAJ), golaž so na Dunaj prinesli madžarski vojaki, medtem ko Wiener Würstel oziroma dunajske klobasice izvirajo iz Nemčije. A vse našteto je tekom stoletij postalo del dunajske (in tudi avstrijske) tradicije, zato danes govorimo o tipično dunajskih jedeh.

Če se boste v naslednjih dneh ali tednih odpravili na izlet v avstrijsko prestolnico in vam bo med pohajkovanjem po slikovitem mestu zakrulilo v želodcu ali pa si boste zaželeli prigrizniti nekaj sladkega, se lahko ustavite bodisi v kakšni gostilni, bodisi v kavarni ali na božičnih stojnicah – v vsakem primeru boste lahko prigriznili nekaj tipično dunajskega. Da bo izbira lažja, smo za vas na enem mestu zbrali 10 jedi, ki jih ob obisku Dunaja enostavno morate poskusiti.

Dunajski zrezek je vsekakor na vrhu seznama kulinaričnih specialitet, ki jih velja poskusiti ob obisku avstrijske prestolnice. Tudi če ste jih vajeni jesti doma, bo tisti, ki ga boste dobili na Dunaju, zagotovo povsem drugačen. Gre za eno najbolj prepoznavnih avstrijskih specialitet, ki pa naj bi bila pravzaprav italijanskega izvora. Več o zgodovini in pravilni pripravi dunajskega zrezka si lahko preberete TUKAJ. Naj vam namignemo, da bo na Dunaju naročeni dunajski zrezek najbrž segal do roba krožnika, a to naj vas ne zavede: praviloma je namreč meso narezano tako na tanko, da ga boste brez težav 'pospravili'. Naročite ga lahko v praktično vsaki gostilni, strežejo ga tudi na božičnem sejmu, ob zrezku, ki ga tradicionalno postrežejo z rezino limone, pa vam bodo verjetno postregli s kuhanim/ocvrtim krompirjem ali krompirjevo solato.

Tafelspitz je še ena izmed značilnih avstrijskih jedi. V osnovi ne gre za nič drugega, kot za počasi kuhano govedino skupaj z jušno zelenjavo in pripadajočimi začimbami. Za pripravo te jedi bi se praviloma moralo uporabljati meso iz notranjega stegna goveda, ki ga kuhamo v kosu in šele nato narežemo na tanke rezine. Pravijo, da je bil Tafelspitz najljubša jed avstrijskega cesarja Franca Jožefa I in da je praktično pri vsakem obroku zahteval tudi kos finega kuhanega govejega mesa. Tradicionalno bi morali to jed postreči tako, da bi rezine govedine plavale v jušni osnovi in bi morali najprej pojesti tekočino, nato pa še meso. A v današnji ponudbi je bolj znana na debelejše rezine narezana govedina, postrežena z mešanico mlečnega hrena in naribanih jabolk ali kremno špinačo, kot priloga pa je ponavadi dodan še pražen krompir ali krompirjeva solata.

Golaž je tradicionalna madžarska jed, a so ga v času Avstro-ogrskega cesarstva madžarski vojaki preko današnje Bratislave prinesli na dunajski dvor. Cesarjevi kuharji so recept nekoliko prilagodili in mesu dodali nekaj jušne osnove, da je bilo na koncu več goste omake – nastala je prenovljena jed, ki je postala znana pod imenom 'Wiener Saftgulasch' oziroma dunajski golaž. Večinoma je pripravljen iz govejega mesa in začimb, med katerimi seveda ne sme manjkati rdeča mleta paprika. Za okus je dodanega še nekaj paradižnika ali paradižnikove omake, nepogrešljiva sestavina avstrijske različice golaža pa je tudi na kocke narezan krompir, včasih tudi cmočki ali rezanci. Običajno je postrežen s svežo žemljo ali kruhovim cmokom.

Doma se lahko v hladnih zimskih dneh okrepčate še z dvema priljubljenima oblikama golaža: s segedin golažem (več o značilnostih in pripravi si lahko preberete TUKAJ) ali prekmurskim bogračem, ki je podrobneje opisan TUKAJ.

Saher torta je čokoladna torta z nežno, rahlo notranjostjo, ki jo na dva dela deli tanek premaz iz marelične marmelade, njeno površino pa krasi gladek čokoladni preliv. Ustvaril naj bi jo Franz Sacher, ki so mu leta 1832 naročili, naj oblikuje novo sladico za princa Klemensa Wenzla von Metternicha. Originalni recept je skrbno varovana skrivnost hotela Sacher, a jo je mogoče naročiti v tako rekoč vsaki kavarni, kjer strežejo tudi sladice. Zraven boste skoraj zagotovo dobili okras iz stepene sladke smetane, koliko Dunajčanom pomeni ta sladica, pa pove podatek, da ji je posvečen celo poseben dan v letu: 5. december. Sacher torto lahko pripravite tudi sami, recept vam je na voljo TUKAJ.

Nekoliko manj znana, a zato nič manj slastna dunajska slaščica je tudi torta Esterházy. Poimenovana je po princu in diplomatu Paulu III Antonu Esterházy de Galanthu in izvira iz madžarske Budimpešte, a je hitro našla pot v dunajske kavarne. Sestavlja jo štiri ali pet plasti mandljevega (lahko tudi lešnikovega) biskvita, premazanega z bogato masleno kremo. Torta je oblita z gladko glazuro in okrašena z značilnim črtastim vzorcem iz čokolade. Recept za to izvrstno slaščico najdete TUKAJ.

Dunaj je znan po številnih mestnih kavarnah, ki so pomemben del lokalne kulture. V njih se poleg že omenjenih tortic lahko ob kavi ali čaju posladkate tudi z jabolčnim zavitkom (recept najdete TUKAJ). Čeprav ga poznamo v vseh državah nekdanje Habsburške monarhije, naj bi pravi apfelstrudel izviral ravno z Dunaja, kjer poleg dunajskega zrezka in Sacher torte velja za eno izmed tradicionalnih dobrot. Testo za pravi jabolčni zavitek naj bi bilo po starem dunajskem receptu pripravljeno tako na tanko, da bi bilo skozenj mogoče brati ljubezensko pismo, obloženo pa bi moralo biti z jabolki, rozinami, mletim cimetom in sladkorjem. Obvezna sestavina so tudi prepražene drobtine, pomešane z mletimi oreščki, povrhu pa je obvezno posipan sladkor v prahu. Na Dunaju vam bodo apfelstrudel običajno postregli s kepico vanilijevega sladoleda, vročo vanilijevo kremo ali stepeno smetano.

Dunajčani (in Avstrijci nasploh) so verjetno eden izmed najbolj sladkosnedih narodov Evrope – tako bi lahko vsaj sklepali glede na obilico sladic, ki so del njihove tradicionalne gastronomske ponudbe. Med sladke dunajske dobrote sodi tudi Kaiserschmarrn, oziroma v slovenskem prevodu cesarski praženec (recept za pravi cesarski praženec najdete TUKAJ). Ime jedi izvira iz časa Habsburške monarhije, saj naj bi bil 'šmorn' priljubljena vrsta palačink takratnega cesarja Franca Jožefa I in tako se ga je prijelo ime Kaiserschmarrn. Pri pripravi pravega cesarskega praženca Dunajčani palačinko med peko razkosajo na majhne koščke, običajno pa ji dodajo še koščke jabolk, v rumu namočene rozine ali oreščke. Ko je jed pripravljena, še vročo posujejo s sladkorjem v prahu in postrežejo skupaj s čežano ali marmelado.

Gugelhupf je pecivo iz vzhajanega testa značilne oblike, ki so mu običajno dodane rozine. Pečeno je v tradicionalnem modelu, ki spominja na piramido brez vrha in z luknjo na sredini. Pri nas gugelhupfu pravimo šarkelj in ima lahko več različnih polnil, oblivov ter posipov, v Italiji pa je znan kot pandoro. Začetki tega peciva segajo v srednjeveško Avstrijo, ko so gugelhupf stregli na dogodkih, na katerih se je zbralo večje število ljudi, in na porokah, za katere so ga okrasili s cvetjem, lističi, svečkami in sezonskim sadjem. Ime se je ohranilo vse do danes, postalo standardiziran izraz v dunajskih kuharskih knjigah, kjer je gugelhupf znan kot biskvitna torta bogatega okusa, okrašena z mandlji.
Doma si lahko pripravite tudi:
♦ Čokoladni šarkelj
♦ Šarkelj za sladokusce
♦ Šarkelj s čokoladnim oblivom
♦ Šarkelj s pomarančnim sirupom

Leberkäse je neke vrste avstrijska hitra hrana, ki jo je mogoče kupiti na tako rekoč vsaki dunajski božični stojnici. Čeprav bi naj bila jed v dobesednem prevodu sestavljena iz jeterc in sira, v njem ni niti enega niti drugega. Gre za mesno štruco, ki po barvi in teksturi spominja na fino salamo ali hrenovke. Če so bila jetrca morda nekoč sestavni del mesnega sira, pa ima omemba sira verjetno opraviti zgolj s podobno obliko in teksuro jedi. Leberkäse naj bi bila sicer manj mastna hitra hrana, saj rahlost delikatese namesto maščobe zagotavlja zdrobljeni led, ki je pomešan v maso in se v pečici stali ter v mesu pusti drobne mehurčke (recept si lahko ogledate TUKAJ). Na dunajskih stojnicah ga lahko dobite pečenega, narezanega na rezine, z različnimi dodatki, običajno  pa je serviran v kajzerci ali med dvema rezinama kruha.

Avstrijci obožujejo domače kuhane klobase in Dunaj pri tem ni nobena izjema. Na dunajskem božičnem sejmu boste tako na domala vsakem ovinku našli stojnice (tako imenovane Würstelstande), na katerih bodo prodajali različne vrste klobasic – od frankfurteric do kranjskih klobas. Med najbolj priljubljene sodi dunajska Käsekrainer, to je kranjska klobasa, polnjena s sirom, postrežena v žemljici. Običajno so  Würstel oziroma klobase postrežene narezane na kolobarje, z žlico gorčice in/ali kečapa in tipično avstrijsko kajzerico ali nekaj rezinami domačega kruha, dodana pa je lahko tudi krompirjeva solata.

► Tako se pravilno skuha kranjska klobasa!

Pogrejete se lahko s kavo, punčem ali kuhanim vinom

Vsi, ki so že kdaj obiskali predbožični Dunaj, dobro vedo, da zna biti (predvsem v večernih urah) zelo mrzlo. V takih primerih se lahko zatečete v zavetje kakšne kavarne in si privoščite tipično dunajsko kavo, imenovano (Wiener) Melange, ki je podobna kapučinu, a je prelita z vročim in s spenjenim mlekom, ali pa Einspänner, to je dvojni espresso z domačo stepeno smetano, ki je postrežen v visokem steklenem kozarcu. Za vse ljubitelje posebnih kavnih specialitet je tukaj še Mozart kava, sestavljena iz dvojnega espressa z goro kremne smetane, postrežena z majhnim kozarcem višnjevega likerja.

V kolikor pa vas bo premrazilo pri sprehodu med božičnimi stojnicami, pa se lahko pogrejete s čajem ali kuhanim vinom (v nemščini Gluhwein), ki ju strežejo na vsakem koraku, prav tako pa tudi s tradicionalnim dunajskim vročim punčem ali lombombo – kremasto vročo čokolado z rumom, ki je po vrhu okrašena s stepeno smetano in posuta s cimetom. A pozor, z alkoholom ne gre pretiravati, saj vas za krajši čas sicer resda pogreje, dolgoročno pa lahko povzroči hudo podhladitev. Poleg tega tudi minister za zdravje opozarja, da je prekomerno pitje alkohola lahko zdravju škodljivo.