Nekaj Slovenk in Slovencev se je v teh dneh podalo v Južno Korejo, kjer navijajo za naše olimpijske športnike, preostali pesti stiskamo pred domačimi televizijskimi ekrani. Če se želite ob tem počutiti, kot da bi bili na prizorišču olimpijskih iger, seveda ne smeta manjkati tipična korejska hrana in pijača. Korejci so namreč zelo ponosni na svojo kuhinjo, ki je na prvi pogled sicer videti precej podobno kot japonska ali kitajska, a iz korejske vendarle diši nekoliko drugače.

V Južni Koreji se veliko pozornosti namenja delu, gospodarstvu, disciplini, pa tudi hrani, ki je zdrava in sveža. Korejska kuhinja temelji na rižu, testeninah, tofuju, zelenjavi in mesu. Tradicionalno se rižu dodajajo številne priloge, med katerimi je zagotovo najbolj znana kimči (recept je TUKAJ) – zelenjavna priloga, katere priprava je celo uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kimči je v Koreji na mizi ob skorajda vsakem obroku, sestoji pa iz fermentiranega soljenega zelja ali korejske redkve (pivske repe po slovensko), začinjenih s čilijem, česnom, ingverjem, ribjo omako ali soljeno morsko soljo, sardelami ali hobotnico. Praktično vsaka družina v Koreji ima svoj recept za kimči, s tem, da je na jugu praviloma bolj pekoč, na severu pa nekoliko blažji, ker ne dodajajo toliko začimb in morske hrane.

Juhe so prav tako stalnica na vsakodnevnem korejskem jedilniku, sledijo jim bogato marinirane jedi na žaru, zlasti bulgogi (recept je TUKAJ) – drobno narezana marinirana govedina, pečena na žaru – in slanina z žara, oziroma samgyeopsal, ki jo vedno postrežejo s kimčijem. Zelo znana korejska jed je tudi bibmbap, ki je sestavljena iz kuhanega riža, pomešanega z različno zelenjavo, praženimi jajci in mleto govedino. Hoe je surova morska hrana, namočena v sojino ali druge omake, makchang pa so pečena svinska čreva.

Prav tako so nepogrešljivi sestavni del korejske kuhinje tudi rezanci. Korejci so oblikovali celo paleto jedi iz rezancev, ki imajo pri njih simboličen pomen. Ena takih je janchi goksu, vroča juha iz rezancev ter inčunov, ki jo postrežejo gostom na poroki - rezance v Koreji namreč povezujejo z dolgim in srečnim zakonskim življenjem. Korejci imajo tudi svoj tipični meni. Imenuje se hanjeongsik. Sestavljajo ga kuhan riž, juha in tri do pet prilog, ki temeljijo na zelenjavi. Na koncu se priležejo še deserti iz želeja in riža, čokolada pa za razliko od našega sveta tam ni preveč priljubljena. Tudi novo leto se v Južni Koreji slavi z riževimi kolači, in to prav posebnimi. Za novo leto jedo juho, v kateri so kolači, ki so polnjeni z medom, kostanji, sojo in sezamom.

Še eden  v nizu nepogrešljivih proizvodov Korejcev je tudi rižev kolač, ki se imenuje tteok. Pripravijo ga tako, da pražen riž pripravijo na pari z ostalimi žitaricami, v glavnem s fižolom, in ga nato oblikujejo v različne oblike. Korejcu mu pripisujejo tudi nekaj simboličnih pomenov. Če riževo torto podarijo na prvi rojstni dan otroka, potem to pomeni, da bo otrok imel dolgo življenje, če pa ga poklonijo ob odprtju novega podjetja, pa simbolizira zaščito pred zlobnimi jeziki in prevarami.

Na korejskih menijih pa se pogosto znajdejo tudi jedi, ki si jih v zahodem svetu na krožniku praktično ne moremo predstavljati. V Južni Koreji naj bi za potrebe prehrambene industrije imeli kar 17 tisoč pasjih farm, na leto pa naj bi ubili in zaužili kar 2,5 milijona psov. Južnokorejska vlada kljub pozivom ni prepovedala pasjih farm niti ne posebnih tržnic, na katerih na najbolj brutalne načine pokončajo pse ter jih nato pripravijo za uživanje. Dejali so le, da je pasje meso, podobno kot meso kač, "ostudno". Veliko mednarodnih skupin in združenj za varstvo in zaščito živali je pred začetkom zimskih olimpijskih iger prireditelje pozvalo, naj med igrami obiskovalcem ne ponujajo pasjega mesa in čeprav je južnokorejska vlada restavracijam v Pjongčangu ponudila denarno nadomestilo za to, da med olimpijskimi igrami ne bi stregli jedi iz pasjega mesa, sta ponudbo sprejela le dva lokala izmed 12. 

Proti sporni praksi so pozvali tudi nekateri udeleženci olimpijskih iger. Kanadska umetnostna drsalka Meagan Duhamel je lani iz Južne Koreje pred smrtjo rešila in posvojila psa, pred olimpijskimi igrami pa je na družbenem omrežju zapisala, da so “psi naši najboljši prijatelji in spremljevalci” ter da si “res ne moremo zamisliti, da bi kaj groznega zgodilo našim ljubljencem”. Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn je svojo psičko, španjelko Lucy, ki ji dela družbo med tekmovanji na olimpijskih igrah, pripeljala celo s seboj na novinarsko konferenco v Pjongčangu. A jasno je, da pozivi in razne simbolne akcije Korejcem ne bodo preprečili, da bi prenehali jesti pasje obare, enolončnice, celo juhe iz pasjega mesa – to je del njihove kulture in verjetno se bo morala zamenjati generacija, da bo prišlo do sprememebe v odnosu do psov.

Kaj pijejo v Južni Koreji?

Pa se na koncu dotaknimo še tipičnih južnokorejskih pijač. V nasprotju z drugimi daljne vzhodnimi deželami Korejci med obedom ne pijejo nekih posebnih pijač, temveč krop ali riževo vodo, ki ostane od kuhanja riža. Najbolj znane korejske pijače so sicer čaji: čaj iz ginsenga, čaj iz ingverja, popečenih ječmenovih, koruznih ali riževih zrn. Pohvalijo se lahko tudi s širokim naborom alkoholnih pijač, ki so namenjeni zlasti festivalom, porokam in drugim posebnim priložnostim.

Trenutno naj bi bilo v Koreji na voljo okrog 300 nacionalnih alkoholnih pijač, tudi munbaeju – liker iz borovnic. Ena najbolj znanih nacionalnih pijač je makgeolli – riževo vino, ki je znano tudi pod imeni nongju, takju in dongdongju. Vino vsebuje 6 do 7 odstotkov alkohola, pridelujejo pa ga tako, da pomešajo poparjen riž, pšenico in ječmen ter pustijo, da vse skupaj fermentira. Korejci pripravljajo tudi sadno in zeliščno vino ter izdelujejo več vrst piva (cass, hite, cafri). Od močnih pijač je najbolj znana pijača soju, ki sestoji iz žita in sladkega krompirja in v povprečju vsebuje 22 odstotkov alkohola.