Kruh je skozi zgodovino postal najbolj neposredna oznaka za razmerje med lakoto in izobiljem. Pomanjkanje kruha še dandanes pomeni pomanjkanje hrane. Nekdaj je kruh tudi določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom. Revnejši ljudje so si ga lahko privoščili le ob redkih praznikih. Včasih je bil tudi plačilno sredstvo in davčno merilo. In zaradi njega so celo divjale vojne ... Vse pa se je začelo, ko je človek nekega davnega dne ugotovil, da lov ni edini način preživetja, in postal je poljedelec!
♦ Znano je, da so ljudje že v neolitiku želi divje žitarice, ki so v tistem času obilno rasle. Te so zdrobili v grobo moko in iz nje naredili kašnato testo, iz katerega so oblikovali tanke nekvašene "palačinke", ki so jih pekli na odprtem ognju. Proti koncu kamene dobe so ljudje za peko nekvašenega kruha že uporabljali posebno peč (t. i. črepnjo), ki je bila izdelana iz kamna ali gline.
♦ Pozneje so Grki vso tehnologijo za peko kruha prevzeli od Egipčanov, iznajdljivost pa jim je omogočila, da so naglo izboljševali postopke izdelave in širili ponudbo pekovskih izdelkov. V stari Grčiji je tudi nastal pekovski poklic. Grki so znali pripraviti kar 72 različnih vrst kruha, kar dokazuje, da je bil kruh v tej civilizaciji zelo pomemben.
♦ V srednjem veku je bila peka kruha značilna tudi v družinah, saj je bilo to žensko delo. Bogati fevdalci so imeli celo svoje pekarne. V mestih in na trgu se je razvila pekovska obrt. Od 9. stoletja dalje se peki v mestih začnejo združevati v cehe, kjer so imeli strogo določena pravila. Kruh je postal osnovno živilo najširših družbenih plasti. Mestni statuti so zelo natančno določali kakovost, težo in ceno kruha. V srednjeveških mestih so celo poznali posebne oblike kaznovanja goljufivih pekov – te so zaprli v kovinsko kletko in potopili v reko.
♦ Na začetku novega veka sta se močno izboljšali izdelava kruha in njegova kakovost. Peči so začeli raznorazno pekovsko pecivo, kot so žemlje, rogljički, kajzerice, preste ipd. Sprva je izdelava še vedno temeljila na ročnem delu, v 19. stoletju pa so se že pojavili stroji za mesenje testa in oblikovanje kruha. Kljub napredku tehnologije, pa ročna izdelava kruha nikoli ni zamrla, temveč se prav v današnjem času vrača v domove kot alternativa sodobnemu avtomatizmu v prehrambeni industriji. V današnjem času ljudje vse pogosteje ponovno odkrivajo strast v pripravi dišečega domačega kruha.
