Balkanska kuhinja niso samo čevapčiči in pite, prebranec in sarma. V njej najdemo še marsikaj drugega in okusnejšega. Skozi stoletja se je izoblikovala in spreminjala kot marsikatera druga kuhinja. Poleg orientalske in severnoafriške je dala tudi največ vplivov sredozemski kuhinji.
Ena od skupnih značilnosti balkanskih kuhinj je bogata uporaba začimb, največkrat močnih, aromatičnih in pekočih. Nekje so bolj izraziti sladkasti okusi, drugje bolj pekoči ali slani. Balkanci v jedeh pogosto uporabljajo veliko začimb, od bazilike, timijana, rožmarina, kopra, peteršilja, zelene, majarona pa do lovorja, origana, pekočih rdečih paprik, česna, čebule in drugih.
V stari Grčiji so že pred tisočletji nastali verjetno najstarejši kuharski recepti evropske kulture in morda ni pretirana domneva, da so junaki oblegane Troje uživali ob okusih, ki nas navdušujejo še danes. Že Grki so nekatere jedi pripravljali v raznih kotličkih nad ognjem in skupaj sestavljali različne čorbe, v katerih ni manjkalo dobrega mesa z dodatkom zelenjave z domačih vrtov in polj.
Na toplih priobalnih območjih Balkana pripravljajo v vročih poletnih mesecih hladne čorbe. Zlasti v Srbiji in Romuniji pa so prava specialiteta različne ribje čorbe.
Poleg zelenjave in mesa pa se v balkanski kuhinji pojavlja tudi riž, ki zelenjavo pogosto nadomesti ali pa je samostojna priloga. Danes velja, da so riž na Balkanu uporabljali prej kot v drugih delih Evrope (razen seveda v Španiji, kamor so ga Arabci prinesli že v 8. stoletju). Običaji Vzhoda in z njimi hkrati tudi hrana azijskih dežel so torej v ta predel prišli že kar zgodaj.
Da pa ne bomo pozabili, je seveda osrednji del balkanskih obrokov meso. Meso najraje pripravljajo na žaru, čar vsake jedi pa se od pokrajine do pokrajine razlikuje. Zelo značilne za vse regije pa so pleskavice, čevapčiči, ražnjiči, mučkalice, vešalice, šiš kebab … Prav vse te jedi imajo nepozaben okus prav zaradi načina priprave (nad ognjem). Poleg jedi za na žar so zelo priljubljeni tudi golaži in paprikaši, ki se če se le da tudi kuhajo nad ognjem. Zelo značilna jed za balkansko kuhinjo so tudi čufti. Narejeni so lahko iz mešanega mletega mesa, govejega mesa ali jagnjetine. Ob vsakih večjih zabavah ali porokah nikakor ne sme manjkati pečen odojek ali jagnje.
V balkanski kuhinji pa se znajde tudi kar nekaj rib, ki so prisotne v vsakodnevnih obrokih, pa naj bodo to morske ali sladkovodne ribe in sadeži.
K veliko jedem postrežejo solate iz domače sveže zelenjave. Najbolj popularna je šobska solata, katere izvor si lastijo Srbi, Bolgari in Romuni.
Za ozimnico pa so tudi dobro poskrbeli, saj si pripravljajo ajvar, vložene pečene paprike ali turšijo (srbska zimska mešana solata).
Če pa je bila glavna jed bolj majhna in lahka, pa vsekakor paše, da je sladica močnejša, slajša in okrašena s kremami in sladkornimi prelivi, kot so: bolgarska jabolčna musaka, kocke turške rahvanije (pečeno jajčno testo, prelito s šerbetom), ratluk, baklava, halva, lokma in druge.
V pravi slovenski kuhinji se balkanske jedi sicer ne pojavljajo, ampak vseeno Slovenci zelo radi uživamo njihove dobrote.
