Berbere je izjemno pekoča začimbna zmes, ki jo uporabljajo predvsem v Etiopiji in Eritreji. Osnovne sestavine so posušeni čiliji, različna semena (koriandrova, kardamomova, kuminova, triplatova), mleti ingver in klinčki. Podobno kot indijska začimbna zmes garam masala, je tudi berbere precej kompleksna zmes začimb, ki se mora prilegati vsaki posamezni jedi. Dodajajo jo v mesne enolončnice (imenujejo jih wat), k zelenjavi in leči, posujejo pa jo tudi po mesu, pripravljenem za cvrenje ali pečenje. Ponekod jo postrežejo tudi kot prilogo.

Za celotno afriško kulinariko je značilna planta, ki ji pravimo tudi kuhinjska, moknata ali zelenjavna banana. Ima zeleno lupino z rjavimi madeži ter bolj čvrsto, mokasto in trpko meso, ki ne vsebuje toliko sladkorja kot sadna banana, zaradi česar je zelo primerna za kuhanje. Uporabljajo jo podobno kot pri nas krompir – največkrat jo pečejo, kuhajo ali ocvrejo kot čips in ponudijo kot prilogo k različnim jedem.

Riž

Riž v Afriki nima tako častitljive tradicije kot v Aziji. Ob hitrem naraščanju prebivalstva pa postaja vse pomembnejši in to še zlasti v subtropskem delu Afrike. V zahodni Afriki ga na primer uporabljajo za pripravo tradicionalne jedi ceebu jen, ki jo pripravijo iz sveže ribe, riža, zelenjave (zelje, korenje, okra, buče) in začimb.

Kuskus ni posebna vrsta žita, temveč gre za fino, srednje ali grobo drobljena zrna pšenice vrste durum. V severni Afriki ga delajo tudi iz zrn prosa. Tradicionalna priprava kuskusa zahteva veliko časa. Stolčena zrna pšenice najprej namočijo v vodi, nato pa vlažno maso med dlanmi rahlo zmanejo, da se naredijo majhni svaljki. Te svaljke nato presejejo, da se med seboj ne sprimejo in naložijo v cedilo ali kuskusjero (lonec iz aluminija, ki je sestavljen iz dveh delov) in skuhajo v pari. Pripravljen kuskus nato zrahljajo z vilicami in še enkrat parijo. Ponudijo ga skupaj z mesnimi, ribjimi ali zelenjavnimi jedmi.

Harissa je neznansko pekoča čilijeva omaka, ki jo uporabljajo po vsej severni Afriki, še zlasti priljubljena pa je v Tuniziji. Pripravljajo jo iz namočenih posušenih čilijev, česna, kuminovih semen in olivnega olja. Uporabljajo jo pri kuhanju različnih jedi in kot polivko za jajčne jedi, kuskus in maroške tagine.

Fižol s črnimi očesci (ang. black-eyed peas) je v afriški kulinariki osnovno živilo. Svoje nenavadno ime je dobil po črni pegi na zrnju.V Nigeriji in vsej zahodni Afriki ga uporabljajo za pripravo fižolovih ocvrtkov (akara), ki jih postrežejo za zajtrk, kot prigrizek ali pa kot eno od sestavin glavne jedi.

Jam

Jam je v Afriki tako pomembno živilo, kot je pri nas krompir. Njegovo ime izhaja iz afriške besede nyami (tudi njam), kar pomeni jesti. Čeprav s pojmom jam včasih imenujejo tudi sladki krompir, ne gre za isto rastlino. Pripravljajo ga podobno kot krompir - največkrat ga kuhajo, pečejo in cvrejo. Zaradi sladkega okusa je primeren tudi za pripravo sladic.

Drevo baobab (opičji kruhovec) prevladuje na področju celotne Afrike. V prehranske namene se uporabljajo vsi njegovi deli – od korenin do sadeža. Sadeži so zelo veliki, vsebujejo veliko škroba in imajo kruhu podobno strukturo. Pripravljajo ga tako, da ga kuhajo v vodi ali sopari, pečejo ali cvrejo. Sadež se lahko tudi posuši in zmelje v moko. Kot že omenjeno so uporabni tudi veliki listi, v katere zavijajo ribe ali piščanca, da med kuhanjem zadržijo vlago in aromo. Otroci radi zbirajo drevesni sok in ga žvečijo kot žvečilni gumi.

Posušene ribe

Kljub razmeroma slabo razvitem ribolovu so ribe v deželah vzhodne Afrike, ki jih zaradi pogostih dolgotrajnih suš nenehno pesti lakota, pomemben prehrambeni vir. Imajo tudi visoko hranilno vrednost. Ker se sveže ribe hitro pokvarijo, hladilnih sredstev pa v glavnem ni na voljo, si pomagajo s sušenjem rib na žgočem soncu, kar omogoča njihovo uporabnost v daljšem časovnem obdobju. Suhe ribe nato zmeljejo v prah, uporabljajo cele ali pa jih narežejo na kose in dodajajo v različne enolončnice.