Kot v večini arabskih držav tudi v Egiptu druženje z družino in prijatelji predstavlja pomemben del življenja, ob tem pa seveda ne sme manjkati odlična hrana. V nadaljevanju zato predstavljamo 15 najbolj znanih, okusnih in priljubljenih tradicionalnih egiptovskih jedi, ki jih ob obisku te države enostavno morate poskusiti.
Egipčani si brez kruha enostavno ne morejo predstavljati svojega vsakdana. Uživajo ga praktično pri vsakem obroku, tudi v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in čipsom. Egiptovski kruh velja za temelj njihove prehrane, zelo pogosto pa je uporabljen tudi namesto žlice in vilice - s kruhom namreč zajemajo jedi iz krožnika in jih spretno nosijo v usta. Njegovo priljubljenost gre v prvi vrsti pripisati dejstvu, da je izjemno poceni, prav tako ga lahko speče tako rekoč vsak: za pripravo so namreč potrebni samo mešana pšenična moka, sol, voda, valjar in pečica.
► Priporočamo: Preprosti kruhki brez kvasa
Velja za egiptovsko tradicionalno jed. Sestavljena je iz mešanice riža, špagetov, majhnih makaronov, jušnih rezancev, prepražene (karamelizirane) čebule, leče in čičerike, vse skupaj pa je prelito z debelo plastjo paradižnikove omake, česna in čilijeve omake z dodatkom kisa. Ta kombinacija sestavin lahko zveni čudno, a jo je vredno poskusiti. Ker v osnovi vsebuje vsaj štiri vrste ogljikovih hidratov, že stoletja velja za okrepčilno kosilo v egiptovskih domovih, zlasti v postnem času. Tako ni čudno, da boste širom Egipta našli na milijone prodajaln, ki so specializirane za pripravo te vrste sicer zelo poceni jedi. A čeprav se domačini radi pohvalijo, da gre za njihovo jed, naj bi jo v resnici s seboj prinesli britanski vojaki v 19. stoletju: testenine so iz Italije, paradižnik iz Latinske Amerike, riž iz Azije. Ideja o mešanju vseh teh sestavin v eno jed, pa je vsekakor egiptovska pogruntavščina.
Moloheja (Molokhiya)
Gre za tako imenovano juho iz egiptovske špinače, ki jo je mogoče pripraviti na več načinov. Osnovna sestavina so drobno sesekljani listi židovskega sleza, imenovanega moloheja (latinsko Corchorus olitoritus) , ki jih umešajo v vrelo jušno osnovo, dodajo koriander, poper in po potrebi dosolijo ter na hitro pokuhajo, da dobijo gosto juho. Nato na olju prepražijo manjšo količino sesekljanega česna in ga umešajo v zavrelo juho ter kuhajo še približno dve minuti. Molohejo lahko pripravite bolj gosto in jo jeste tako, da v vanjo pomakate egiptovski kruh, ali nekoliko redkejšo in jo prelijete po kuhanem rižu. Egipčani jo pogosto pripravijo tudi kot prilogo kuhanemu piščancu ali govedini.
Pečen fižol (imenovan ful) je tradicionalen egiptovski zajtrk, ki ga najpogosteje uživajo v kombinaciji z egiptovskim kruhom. Tudi Ful Medames sestoji iz fižola, imenovanega fava, ki ga čez noč namakajo v vodi, naslednji dan pa več ur kuhajo v slani vodi pri nizki temperaturi. Za kuhaje uporabljajo posebno posodo, imenovano 'idra', ki naj bi skrbela za to, da fižol izgubi lupino. Ko je kuhan, ga zmečkajo in prepražijo na olju skupaj z limoninim sokom. Nekateri jedi dodajo še čebulo ali česen. Beseda 'medames' v koptskem jeziku sicer pomeni 'zakopan', kar naj bi se nanašalo na način, kako so prvotno pripravljali to jed: v loncu, zakopanem v vroč premog ali pesek.
Fižol je med Egipčani sicer nasploh izjemno priljubljena jed, pripravljajo ga na tisoč in en način: na maslu, pikantnem olju, olivnem olju, s paradižnikovo omako, papriko, peteršiljem ter kuhanim ali ocvrtim jajcem. To živilo naj bi bil sicer izjemno priljubljeno že v času starega Egipta - legenda pravi, da je ljudem dajal 'konjsko' moč in potemtakem bi ravno v tem lahko tičala vsa skrivnost gradnje piramid.
Ta'meja je v bistvu vegetarijanski hamburger, imenovan tudi falafel (recept TUKAJ). V osnovi je pripravljena iz kuhanega in mletega fižola vrste fava, pomešanega z mletima čebulo in česnom ter začimbami, kot so sveži koper, peteršilj, koriander in kumina. Domačini vse sestavine zamesijo v gladko, a ne preveč tekočo zmes, nato iz nje oblikujejo polpete ali kroglice (če je masa preveč tekoča, si pomagajo z moko) in jih na hitro ocvrejo v olju. Ponavadi se servira skupaj s tahinijevo omako (recept TUKAJ) in solato iz na kocke narezanega paradižnika, kumar, sesekljane čebule ter peteršilja. Tudi pri tej jedi ne sme manjkati egiptovski kruh. Domačini jo običajno uživajo za zajtrk in ker je zelo poceni, je imenovana tudi jed revnih – to pa nikakor ne pomeni, da ni izjemnega okusa, da ne bo pomote.
Kebda Iskandarani - Jetrca po aleksandrijsko
Omamno dišeča jetrna jed velja za tipično ulično hrano na severu Egipta, na območju Aleksandrije. Sveža goveja ali piščančja jetrca narežejo na majhne koščke, prepražijo na olju skupaj s pikantno papriko, česnom in čebulo ter pripravljeno jed servirajo samostojno v pikantni omaki s krhljem limone in egiptovskim kruhom ali pa v sendviču iz mehkega vzhajanega kruha. Zraven običajno postrežejo kisle kumarice ali vloženo okisano zelenjavo.
Korenine te jedi segajo daleč v čas starega Egipta, kjer so jo uživali ob velikih praznikih in posebnih priložnostih, kot sta poroka ali rojstvo otroka. Še danes je fata glavna jed prvega dneva muslimanskega praznika Eid-al-Adha. Sestavljena je iz več slojev riža in popečenega kruha, prelitih s česnom, kisom in mesno juho. Na osnovo iz riža in kruha običajno položijo še večje kose v paradižnikovi omaki dušenega mesa. Ob posebnih priložnostih uporabljajo jagnjetino, vsakdanje različice pa običajno sestojijo iz večjih kosov govejega ali piščančjega mesa. Gre za izjemno nasitno jed z visoko kalorično vrednostjo, kar je ob dolgotrajni pripravi verjetno tudi glavni razlog, zakaj jo uživajo samo ob posebnih priložnostih.
Halva je sladica, tipična za celotno območje Bližnjega vzhoda. Narejena je iz sezamove paste, sladkorja in vanilije, današnjim različicam pa so lahko dodani tudi mleti lešniki, mandlji, pistacije ali celo čokolada. Domačini si to sladico največkrat privoščijo kot sladki zajtrk ali po močno začinjenem in mastnem obroku, uživajo pa jo samostojno ali pa jo namažejo na kruh. Egipčani sicer pravijo, da naj bi ta izjemno sladka jed imela številne zdravilne učinke, doječim materam naj bi zagotavljala dovolj mleka, pri moških pa naj bi pozitivno vplivala na količino ter kakovost semenske tekočine.
► Preberite še: 6.000 let stara sladica, ki zdravi številne bolezni
Konafa / Kunafa
Konafa velja za kraljico med egiptovskimi slaščicami. Sestavljena je iz testa, ketaifa, iz katerega naredijo rezance, masla in orehov, neslanih arašidov, kokosa, mletega cimeta in smetane. Čez vse to prelijejo sirup, ki je narejen iz sladkorja, vode, limoninega soka, in vanilije. Domačini konafo najpogosteje uživajo v času svetega meseca Ramadana. Obstaja veliko različnih variacij te sladice, prav vse pa so izjemno okusne – in zelo sladke.
Mehši v osnovi ni nič drugega, kot egiptovska verzija tudi pri nas zelo dobro znanih in priljubljenih polnjenih paprik. Predpriprava te izjemno okusne jedi zahteva praženje sesekljane čebule, ki ji dodajo na kocke narezan paradižnik, česen, lahko tudi malo čilija, sol in poper ter vse skupaj dušijo, dokler se paradižnik ne razkuha. Po potrebi vmes dodajo vodo. Nato omako odstavijo, ji dodajo sesekljana peteršilj in koper ter opran riž. Vse skupaj dobro premešajo, da dobijo homogeno zmes. Z njo napolnijo prej očiščene zelene paprike (s tankim mesom), jajčevce ali bučke, ki so jim prej odstranili sredico, prav tako pa maso lahko zavijejo tudi v prej pokuhane liste vinske trte ali zelja. Z zmesjo napolnjeno zelenjavo nato položijo v lonec, prelijejo z vodo ali govejo/piščančjo jušno osnovo in kuhajo, dokler riž ni pripravljen.
Ko boste videli, kako ulični prodajalci pripravljajo šavermo, boste spoznali, da gre v bistvu za egiptovsko različico slavnega grškega gyrosa (recept TUKAJ) oziroma turškega kebaba (recept TUKAJ). Na vrteči se palici vam lahko odrežejo kose piščančjega ali govejega mesa, obe vrsti pa sta marinirani z bližnjevzhodnimi začimbami in imata zato poseben okus, drugačen od grške ali turške različice jedi. Meso vam lahko skupaj s sirom, zelenjavo in omakami zavijejo v palačinko (in vse skupaj še malo popečejo) ali pa vam iz mešanice odrezanega mesa, ki ga dodajo praženi čebuli in papriki, naredijo sendvič. Gre za hiter in poceni obrok, kar je poleg izjemno bogatega okusa verjetno tudi glavni razlog, da je šaverma v Egiptu izjemno priljubljena.
Havavši (Hawavshi)
Havavši je jed za vse, ki obožujejo goveje meso. V osnovi gre za neke vrste mesno pito, pripravljeno na specifičen, egiptovski način. Najprej na olju popražijo čebulo, dodajo sveže narezano papriko, lahko tudi nekaj malega paradižnika ter mleto meso. Ko se meso zmehča, jed odstavijo z ognja in vsebino ponve položijo na v krog razvaljano kruhovo testo. Na to položijo še eno plast v krog razvaljanega testa, potlačijo ob robovih in dajo v pečico ter pečejo, dokler se kruh zlato rjavo ne zapeče. Za pripravo te jedi večinoma uporabljajo okrogle pekače, zaradi svojega videza pa je jed poimenovana tudi pokrita egiptovska pica. Čeprav je v originalni recepturi potrebno uporabiti mleto goveje meso, so domačini skozi leta začeli v pito vstavljati tudi piščančje meso, danes pa je mogoče najti celo sirov ali zelenjavni havavši.
Basbusa (recept TUKAJ) je tipična izjemno sladka egiptovska sladica, imenovana tudi zdrobova torta. Pripravljena je iz zdroba, namočenega v sirup iz medu in limone, vse skupaj pa je prelito s karamelo. Za popestritev okusa so zdrobu včasih dodani še kokos ali razni oreščki.
Baba Ganuš (Baba Ghanoush)
Baba Ganuš (recept TUKAJ) je tipična egiptovska priloga, podobna tahiniju (sezamovi pasti), ki jo Egipčani radi uživajo tako za zajtrk, kot tudi za kosilo in večerjo. Pripravljena je iz na žaru popečenih olupljenih jajčevcev, ki jih zmiksajo v mešalniku (ali dobro pretlačijo z vilicami) ter zmešajo s tahinijem, limoninim ali limetinim sokom, soljo, poprom, sesekljanim peteršiljem, kumino, kančkom oljčnega olja in sesekljanim ali pretlačenim česnom. Ima močan okus, največkrat se postreže v kombinaciji z ribami, številni pa jo uživajo tudi samostojno v kombinaciji s kruhom.
Misakaa (Mesakaa)
Misaka velja za zelo priljubljeno egipčansko vegetarijansko jed, ki jo domačini pripravljajo zlasti v postnem času. Na olju prepražijo na kocke narezano čebulo, dodajo paradižnik, nekateri tudi papriko, čili, česen, sok ene limete ter kuhajo, dokler se paradižnik ne razkuha. Po potrebi dolivajo vodo in redno mešajo, da se jed ne prime dna ponve. Medtem na drugi plošči segrejejo olje, v njem ocvrejo na kolobarje narezan jajčevec in ga nato vmešajo v pripravljeno omako. Vse skupaj ob nenehnem mešanju še minuto ali dve pustijo na ognju, da se jajčevec lepo poveže z omako. Tudi pri tej jedi običajno namesto pribora uporabljajo kar kruh.
Preberite še:
► Več kot 15 božansko okusnih italijanskih receptov
► Jedi, ki jih Slovenci obožujemo!
► Pester izbor odličnih grških jedi
► Španska kulinarika: 14 izjemnih receptov
