zavržena hrana
Slasten prigrizek, ki zmanjšuje količino odpadkov
V današnjem svetu, kjer več kot 30 % hrane konča v smeteh, je skrajni čas, da prepoznamo priložnosti, ki jih skriva tudi tisto, kar pogosto obravnavamo kot "neuporabno". Velikokrat mislimo, da so določeni deli hrane zgolj za smeti, a v resnici lahko iz njih nastane pravo kulinarično čudo. Dokaz za to je Tomaž Cimerman, ki je iz svinjske kožice, ki bi sicer končala na smetišču, ustvaril edinstven prigrizek z imenom Spoof. Z njim je z lahkoto pometel s konkurenco in navdušil celo Slovenijo.
Slovenec v povprečju letno zavrže 72 kilogramov hrane
Mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, ki ga letos obeležujemo četrtič, je posvečen pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet. Da je zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane bistveno za prehod na trajnostne prehranske sisteme, se zaveda tudi slovenska vlada.
Ideje in nasveti za manj zavržene hrane
Glede na statistične podatke vsak med nami na leto zavrže okoli 28 kilogramov užitne hrane. Po drugi strani si zaradi višanja cen vse več ljudi ne more privoščiti niti osnovne košarice živil, o lepem kosu mesa ali ribe niti ne sanjajo več. Da bi lahko ustavili ta zaskrbljujoč trend, moramo nujno zmanjšati količino odpadne hrane, z zgledom pa vzgajati tudi mlajše generacije. Za začetek vam je lahko v pomoč nekaj nasvetov in idej, kako porabiti ostanke obroka ter živil, ki smo jih shranili na polico in pozabili nanje.
Pri Sparu odgovorno ravnajo s hrano
V podjetju Spar Slovenija stremijo k bolj odgovornemu ravnanju s hrano, k temu pa aktivno spodbujajo tako svoje zaposlene kot kupce. V sklopu dolgoročne akcije Hrana ne sodi v smeti s kuharskim mojstrom Markom Pavčnikom, ki je po izboru gastronomskega vodnika Galut&Millau postal chef leta 2022, redno objavljajo uporabne nasvete in izvirne video recepte za čim boljši izkoristek hrane.
Luka Jezeršek: To je največja napaka, ki jo delamo pri kuhanju
Hrana ni samo vir energije, ki jo naše telo potrebuje za življenje. Ima tudi pomembno socialno komponento, saj se ob njej radi družimo, zabavamo in z njo praznujemo. Zato morda preseneča dejstvo, da kar tretjina hrane ne konča na naših krožnikih.
Nekaterih izdelkov po poteku roka uporabnosti še ni treba zavreči
Ko se na spletu pojavi kakšen posnetek hrane, ki jo zavržejo gostinci, tovrstna objava običajno požanje soglasno zgražanje ljudstva, dejstvo pa je, da je tudi v naših gospodinjstvih stanje precej podobno. Pogosto nakupimo občutno več, kot potrebujemo in uspemo porabiti, nato pa se izdelki s pretečenim rokom ter pokvarjena sadje in zelenjava čez nekaj dni znajdejo v smeteh. Kako poskrbeti, da bo tovrstne odpadne hrane čim manj?
'Vsak ukrep, pa naj bo videti še tako majhen, šteje'
Kot kažejo statistični podatki, v Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo prav gospodinjstva. Vsak prebivalec naj bi proizvedel 1,3 kilograma odpadne hrane na teden. Ker gre za veliko okoljsko problematiko, je pomembno, da začnemo čim prej ukrepati in s smotrnimi spremembami tudi sami prispevamo k zmanjševanju odpadkov. In to že danes, ne šele jutri ali pojutrišnjem, saj vsak ukrep, pa naj bo videti še tako minimalen, šteje.
Svetovni dan hrane letos ozavešča problem debelosti in lakote na svetu
Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, bo v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos potekal pod sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«. Z njim želi opozoriti na debelost in naraščajočo lakoto na svetu. Kljub naraščajoči lakoti pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. Gre za globalno ozaveščanje in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanje raznolike in kakovostne hrane za vse. Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane.
