tradicionalno
Kaj moramo jesti, ko nastopi mraz?
Naturopatinjo Eriko Brajnik smo povprašali, kako bi se morali po naturopatiji prehranjevati, ko postane mrzlo. Izkaže se, da so naši predniki dobro vedeli, po kakšni hrani je treba v tem času poseči. Privoščimo si lahko številne slovenske tradicionalne zimske jedi, kot sta denimo jota in ričet. Priporočljive so stročnice, sezonska zelenjava, tudi meso, ki pa naj bo ekološko pridelano.
Ob dnevu slovenske hrane o pomenu uživanja zajtrka in lokalne hrane
Pred dnevom slovenske hrane in tradicionalnim slovenskim zajtrkom je na Gospodarski zbornici Slovenije potekal dogodek, na katerem so udeleženci poudarili pomen uživanja zajtrka in lokalno pridelane hrane. "Lokalna hrana je hrana sedanjosti in nedvomno tudi prihodnosti," je poudaril Jože Podgoršek s kmetijskega ministrstva.
Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin
V Kobaridu ne gre brez štrukljev, in to seveda kobariških, ki predstavljajo ikono lokalne gastronomije. Njihova posebnost pa je podpis, odtis prsta.
Nepogrešljiva priloga martinove pojedine
Približuje se martinovo, praznik vina, ko se ne spodobi pozabiti na rdeče zelje. Ob tej priložnosti ga tradicionalno postrežemo dušenega, a izredno zdravo ga je občasno uživati tudi svežega, denimo v solati. Zakaj ne bi skupaj zmešali tako rdeče kot belo zelje? Po slednjem namreč večina posega pogosteje. A dobrodejno je uživanje zelenjave različnih barv, zato naj bo na krožniku redno tudi tista, ki je rdeča oziroma vijolična.
Maxi gourmet market: trendovska trgovina v centru Ljubljane
Ljubljana je dobila enega najbolj trendovskih mest za nakupovanje in druženje: Mercator je odprl prenovljeni celotni notranji in zunanji ambient samopostrežne trgovine Maxi. Nastal je Maxi gourmet market, katerega celotno ponudbo poleg marketa zaokrožajo še slaščičarna, restavraciji Romansa in Maxim ter aperitiv bar.
Svetovni dan hrane letos ozavešča problem debelosti in lakote na svetu
Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, bo v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos potekal pod sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«. Z njim želi opozoriti na debelost in naraščajočo lakoto na svetu. Kljub naraščajoči lakoti pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. Gre za globalno ozaveščanje in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanje raznolike in kakovostne hrane za vse. Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane.
Italijanska specialiteta, ki jo obožuje ves svet
Že večkrat smo opevali Italijane ter njihovo neverjetno bogato kulinarično ponudbo. Ta je sestavljena iz raznovrstnih jedi, primernih za vse priložnosti: od pic in testenin, pa vse do sladkih pregreh. Čeprav je dolgo veljalo, da so naši zahodni sosedje testenine uvozili iz Kitajske, naj bi jih v resnici na stari celini poznali že veliko prej, z njihovo iznajdbo pa je postal kulinarični svet bogatejši za številne specialitete, med drugim tudi lazanjo, ki je v hipu postala ena najbolj priljubljenih jedi po vseh Evropi.
Tako se pripravi prava prekmurska gibanica
V kulinaričnem smislu ob omembi besede Prekmurje verjetno večina najprej pomisli na prekmursko gibanico – tradicionalno pogačo z zaščitenim poreklom, ki ne sme manjkati na nobeni pravi prekmurski zabavi. Čeprav obstaja ogromno različic ter priredb te najbolj prepoznavne jedi prekmurske kulinarike, so pravila za njeno pripravo, odkar jo je zaščitilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, točno določena.
Kaj lahko uporabljamo namesto belega sladkorja?
Tako v svetu kot doma so vse glasnejša opozorila strokovnjakov o nujnosti zmanjševanja vnosa sladkorja v telo. Težava so predvsem enostavni sladkorji, ki naj bi povečevali tveganje za razna bolezenska stanja, kot so sladkorne bolezni, debelost, bolezni srca in ožilja ter druge. Poleg tega naj bi nas sladkor zelo enostavno tudi zasvojil in tako ne čudi, da ga nekateri imenujejo tudi 'bela smrt'. A ljudje se na srečo vse bolj zavedamo pomena zdravega načina življenja, zato neumorno iščemo in v vse večji meri posegamo po bolj zdravih nadomestkih sladkorja. Nekaj najbolj pogostih vam predstavljamo v nadaljevanju.
Poceni meso, ki navduši s sočnostjo in hrustljavo skorjico
Res je, da svinjska potrebušina ni najbolj prefinjen kos mesa, a se s pravilno pripravo spremeni v zelo sočno, mehko in okusno poslastico, ki jo za povrh pokriva čudovita hrustljavo zapečena skorjica.
Večna klasika med picami, ki vedno navduši!
Če ste se med potepom po Italiji kdaj ustavili v Neaplju in si privoščili pico, se boste najbrž strinjali, da ta nikjer na svetu nima enakega okusa kot prav tam. Še posebej to velja za njihovo avtohtono margerito, ki se ponaša z bogato in tudi nekoliko mistično zgodovino. Obenem velja tudi za eno redkih vrst pice, ki jo je mogoče naročiti praktično po vsem svetu in ob tem jasno vedeti, kaj boste dobili na krožniku.
Vodnik po vrstah paradižnika in njihovi uporabi
Poleg jeseni poletje velja za najbolj radodarni čas v letu, saj so vrtovi in sadovnjaki polni sezonskih dobrot, ki jih z veseljem umeščamo v prehrano. Živilo, brez katerega v dolgih vročih dneh enostavno ne gre, je zagotovo tudi paradižnik, ki se lahko pohvali tako s svojo vsestransko uporabnostjo, kot tudi z izjemno hranilno vrednostjo ter blagodejnim vplivom na zdravje. A vedno ni bilo tako; še v 16. stoletju so bili ljudje v Evropi namreč prepričani, da je ta sadež, ki ga danes prištevamo med zelenjavo, v resnici strupen in namenjen zgolj dekoraciji.
Zato je bolje kupovati slovensko meso!
V zadnjih letih nas z vseh koncev opozarjajo na prednosti uživanja kakovostnih in predvsem svežih sestavin lokalnih pridelovalcev in predelovalcev. Kako tudi ne, Slovenci smo namreč lahko hvaležni za ugodne pogoje, tako za vzgojo zelenjave in sadja, pa tudi za vzrejo živine ter perutnine. Posledično smo lahko upravičeno ponosni na bogato zakladnico živil lokalnih ponudnikov, ki slovijo po najvišji kakovosti. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli slovensko meso in mesnine. Zanimalo nas je, zakaj je bolje kupovati slovensko meso kot uvoženega.
Zakaj je pomembno uživati kakovostno meso in kako ga izbrati?
Danes lahko meso kupimo skoraj v vsaki mesnici ali trgovini. Na voljo so nam najrazličnejše vrste, med katerimi so najbolj priljubljeni perutninsko, svinjsko in goveje meso, radi pa posegamo tudi po že razkosanem in narezanem mesu, saj omogoča hitro in preprosto pripravo. Pomembno je, da pri nakupu ne gledamo samo na ceno, ampak smo pozorni tudi na kakovost in izvor izbranega mesa.
Priljubljena jed, ki jo večina pripravlja povsem napačno!
Italija je že od nekdaj izjemno priljubljena turistična destinacija. Kako tudi ne bi bila, ko pa se ponaša z bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino, slikovito pokrajino in izvrstno kulinariko, ki vselej zadovolji apetite še tako zahtevnih gurmanov. Italijanske specialitete so znane po vsem svetu, a da bomo zares poznali njihove pristne, prvinske okuse, jih vsekakor moramo naročiti v državi izvora. A ene jedi na italijanskih menijih skoraj zagotovo ne boste našli: špagetov bolognese. Niti v Bologni. Preverite, zakaj!
Slovenka, ki je tradicionalne jedi ponesla v svet
Špeli Vodovc je bila ljubezen do kuhanja praktično položena v zibelko, saj se je pri njej doma vedno vse vrtelo okoli hrane. S kulinariko je tako ali drugače tesno povezana vsa njena družina - moški so bili mesarji, ženske pa odlične kuharice in nabiralke zelišč.Tako je tudi Špelo prej ali slej odneslo v kuhinjo. Pred leti je začela organizirati kuharske delavnice za turiste, ki obiščejo Slovenijo, jeseni pa bo izšla njena prva kuharska knjiga Cook Eat Slovenija, s katero želi simpatična kuharica stare družinske recepte pripeljati v kuhinje po vsem svetu.
Sladica, ki je postala simbol prepovedane ljubezni
Za številnimi jedmi tega sveta stojijo bolj ali manj resnične zgodbe, ki pričajo o njihovem nastanku. A težko bomo našli bolj romantično, kot je tista o nastanku tradicionalne madžarske čokoladne torte rigó jancsi, ki naj bi glede na pripovedi nastala v vrtincu (prepovedane) ljubezni med belgijsko princeso ameriškega rodu in revnim romskim violinistom z Madžarske. Tako kot njuna romanca, ima tudi slastna torta iz rahlega biskvitnega testa z bogato kremasto čokoladno kremo precej kratek rok trajanja – zmanjka je namreč v trenutku!
Eno od izraelskih specialitet obožujeta tudi Zala in Gašper
Izrael te dni gosti izbor za pesem Evrovizije, največje glasbeno tekmovanje na evropskih tleh. Ko so novinarji tik pred odhodom v Tel Aviv slovenska predstavnika Zalo Kralj in Gašperja Šantla vprašali, česa se najbolj veselita, je Gašper kot iz topa odgovoril, da humusa – namaza, ki ga naravnost obožuje in ki naj bi veljal za izraelsko specialiteto. To vsekakor drži, a čičerikin namaz niti približno ni edina specialiteta te izjemno zanimive države. Izraelska kuhinja je namreč ena najbolj raznolikih na svetu in vključuje tako povsem avtohtone, lokalne jedi, kot tudi dobrote, katerih osnove so s seboj prinesli Židje z vsega sveta.
Kraljica nedeljskega kosila!
Mesna štruca je priljubljena domača jed in hkrati tudi odlična ideja za nedeljsko kosilo. V kolikor ji boste dodali trdo kuhana jajca, boste ustvarili slavno štefani pečenko, ki se ravno zaradi dejstva, da so za njeno pripravo porabite ostanke pirhov in kruha, velikokrat znajde na jedilniku takoj po velikonočnih praznikih.
Sladica, ki jo strežejo tudi v najboljših restavracijah
Ko je govora o jedeh, ki jih z veseljem jedo vse generacije, skorajda ne moremo mimo palačink. Enostavno in hitro pripravljena masa je osnova bodisi za sladke bodisi za slane jedi in skorajda vsak ima svoj recept za najbolj popolne palačinke. Mi vam danes podrobneje predstavljamo znamenite francoske crêpes Suzette, katerih posebnosti sta osvežilna omaka iz citrusov ter pomarančni liker.
Okusite čare istrske kuhinje
Kulinarika slovenske Istre temelji predvsem na enostavno pripravljenih jedeh iz sezonskih surovin lokalne pridelave. To zagotavlja svežino in bogat okus skozi vse leto, zato ne čudi, da istrska kuhinja sodi med najbolj zdrave v širši regiji. Tradicionalne jedi iz notranjosti pokrajine so pripravljene zlasti iz pridelkov domačih vrtov, v obalnem predelu pa na jedilnikih prevladujejo ribe in morski sadeži. V nadaljevanju predstavljamo najbolj znane tipične istrske jedi, ki jih ob obisku te pokrajine enostavno morate poskusiti!
Živilo za boljšo prebavo in manj kilogramov
Morda ste tudi vi v zadnjem času večkrat slišali besedo skyr. To je izraz za mlečni izdelek, ki izvira z Islandije, kjer ga uživajo že stoletja. Poznali naj bi ga že Vikingi. V zadnjem času je najprej postal priljubljen v ZDA, nato se je začel širiti po svetu. Na prvi pogled deluje kot jogurt – najpogosteje ga primerjajo prav z grškim jogurtom – a v resnici gre za zelo mehak sir. Njegove lastnosti so podobne mlečnim izdelkom, le da ima več beljakovin in manj maščob.
Carski praženec (šmorn): priljubljena jed avstrijske kuhinje z navidez preprosto pripravo
Cesarski praženec je poenostavljena različica bavarskega praženca oziroma 'šmorna', narejen je iz testa za palačinke in sodi med najbolj znane desertne jedi avstrijske kuhinje. O njegovem izvoru kroži več legend, vse pa so povezane z velikim ljubiteljem palačink, avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I., po katerem naj bi jed tudi dobila ime. Čeprav se priprava praženca na prvi pogled zdi precej enostavna, pa popoln puhast 'šmoren' zahteva kar nakaj spretnosti.
Tega o krofih zagotovo niste vedeli!
Prihaja pust in z njim obdobje rajanja, pustnih mask in seveda tudi krofov, flancatov, mišk in ostalega peciva. Ker je pust pregovorno “masten okrog ust“, so značilne jedi večinoma mastne, sladke in ocvrte, bolj malo ljudi pa ve, da imajo tudi velik simbolni pomen: privabljajo obilno letino in so še zadnji kalorični zalogaj pred 40-dnevnim velikonočnim postom. Prav tako številni ne vedo, da krofe poznajo domala po vsem svetu, le da imajo v drugih kulturah nekoliko prilagojeno obliko in povsem drugačna imena.
Opojno dišeče pecivo, ki bo šlo za med!
Kleina oziroma kleinur (tudi cruller) je priljubljeno islandsko pecivo, na katerega lahko naletite tudi med obiskom kakšne druge skandinavske države. Kar se tiče same priprave in videza je zelo podobno našim flancatom, a bi lahko rekli, da je še bolj opojno dišeče, za kar poskrbijo začimbe, ki so dodane testu. Tradicionalno se pripravlja v času božiča, ker se odlično prileže s skodelico kave ali kakšnega drugega toplega napitka, pa se lahko z njim posladkamo tudi na kakšen mrzel zimski dan.
Juha, ki je kot nalašč za preganjanje gripe
Če so v Sloveniji kot jed, ki naj bi nas po prekrokani noči ali prehladu hitro postavila na noge, znane sarme, kokošja in goveja juha, v vzhodnoevropskih državah Evrope to velja za boršč, sladko-kislo juho iz govejega ali svinjskega mesa in zelenjave. Oblika jedi, kot jo poznamo danes, naj bi izvirala s področja današnje Ukrajine, in čeprav je danes prepoznavni znak boršča škrlatno rdeča barva pese, ta sestavina v resnici sploh ni bila del prvotne juhe.
Ljubljana na seznamu top 10 destinacij za kulinarične navdušence
Britanski BBC je na svojem kulinaričnem portalu Good Food objavil seznam top 10 destinacij za kulinarične navdušence, ki jih morajo obiskati v letošnjem letu, na tretje mesto pa je uvrstil Ljubljano. Kot so zapisali, ima "Evropa v malem", kot so poimenovali slovensko prestolnico, mešanico vplivov vzhodnoevropske, alpske in mediteranske kuhinje.
Ena najboljših in najbolj priljubljenih uličnih jedi
Da obstajajo bolj zdrave jedi, kot je kebab, ni niti skrivnost, niti presenečenje. A čeprav je vsem jasno, da gre za masten in kaloričen prigrizek, si moramo priznati, da po hudem žuru in prekrokani noči nič ne paše bolj kot sočen grižljaj na trakove narezanega mesa in zelenjave z okusnimi omakami, bodisi v prerezanem kruhu, bodisi v jufki. Kebab sicer resda izvira iz Turčije, a se je v svetu uveljavil šele sredi sedemdesetih let prejšnega stoletja, ko so ga Turki z migracijskim valom prinesli v Nemčijo in je kot döner kebab postal hit kioskov s hitro prehrano.
To so značilne jedi pravoslavnega božiča
Medtem ko se praznično vzdušje v domovih katolikov počasi končuje in so potice, piškote in druge dobrote že zamenjale bolj zdrave in manj kalorične jedi, se v domovih pravoslavnih vernikov pravo slavje šele začenja. Ker niso sprejeli gregorijanskega koledarja, božič praznujejo 7. januarja, in v njihovi tradiciji je to dan, ko se po šestih tednih posta mize znova šibijo pod težo mesnih dobrot.
Italijanski specialiteti, ki prinašata srečo in blaginjo
Božično-novoletnih praznikov si pri nas ne moremo predstavljati brez sladkih dobrot. Običajno so to navadni masleni piškoti, medenjaki, pa tudi tradicionalna (orehova) potica ali božični kruh. No, na Primorskem pa je čutiti močan italijanski vpliv, zato poleg vsega naštetega ne smeta manjkati še dve tipično božični pecivi: panettone in pandoro. Spoznajmo ta odlična italijanska kolača!
