slivov

Rahel in puhast 'šmorn', ki navduši vse po vrsti
Ko vam nekdo omeni 'šmorn', najverjetneje takoj veste, o čem je govora. Cesarski praženec je klasična domača sladica, ki tako kot palačinke pogosto bogati naše tedenske jedilnike.

Kaj je 'cobbler' in kako se pripravi?
Kobler (orig. cobbler) je za pripravo zelo preprosta sladica, ki vas bo navdušila s sočno sadno osnovo, prekrito s hrustljavo zapečenim testom. Kobler je najboljši, ko je še malce topel, postrežen s kepico vanilijevega sladoleda ali kupčkom hladne stepene smetane.

Preprost kolač s slivami, ki vedno uspe
Ena tistih sladic, ki jih lahko pripravite tudi v zadnjem hipu, pa vas bo kljub temu vedno znova navdušila. Odlična je tako s kozarcem toplega napitka kot tudi s kozarcem hladnega mleka ali pa postrežena ob spremljavi kakšnega dobrega sladkega vina. Priprava vam bo vzela pičlih 15 minut, potem pa boste morali samo še počakati, da pečica opravi svoje delo.

'Mejmo se LUŠTno'
Uživajte v vam najljubši družbi! Ustvarite najboljše spomine v lepih dnevih letošnje pomladi in se imejte pri tem prav LUŠTno s slovenskim paradižnikom. LUŠT je namreč že na policah.

Brez teh receptov to jesen ne bo šlo
Tako kot poletje nam tudi barvita jesen prinaša veliko vrst svežega sadja. Poleg jabolk, hrušk in sliv so v zgodnji jeseni na voljo tudi grozdje, robidnice in fige, v kasnejšem času pa dozorijo tudi kakiji in kutine. Da jesensko sadje ne bo vedno romalo zgolj v sladice, vam v nadaljevanju poleg sladkih ponujamo tudi nekaj odličnih slanih receptov, v katerih se sadje izkaže kot odlična družba mesu, sirom in sezonski zelenjavi.

Priljubljena sladica avstrijskih smučišč, ki jo zlahka pripravimo tudi doma
Germknödel je nepogrešljiva jed na avstrijskih smučiščih. A čeprav jo uvrščamo med sladice, jo Avstrijci pogosto jedo kot glavno jed. Skrivnost sladke puhaste krogle je kvas, zato ji pravimo tudi kvašen cmok.

Sladica, ki navduši s preprosto pripravo in nebeškim okusom
Drobljencu bi lahko rekli kar enostavnejša različica pite s sadjem. Osnova je pečeno oziroma dušeno sadje, prekrito s hrustljavo zapečenimi maslenimi drobtinami. Ker sladica uspe vsakemu, ki se je loti, hkrati pa tudi dopušča igranje s sestavinami, je odlična izbira za ljubitelje preprostih, hitrih in božansko dobrih sadnih sladic.

Ali sta nagubano sadje in zelenjava še užitna?
Pravijo, da ljudje jemo tudi z očmi. Pa pojeste tudi tisti krompir, ki je že čisto zguban in mehek? Ali slivo, ki je obtolčena? Odrežete pecelj šampinjona, ker se na njem še vedno drži prst?

Zakaj je dobro jesti slive in kako jih vključiti v prehrano?
"Slive so izredno hranljivo sadje, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov, dodatno so bogate s prehranskimi vlakninami in antioksidanti," razlaga dietetičarka Marina Zakič. V prehrano jih lahko vključite na različne načine. Preprosto jih narežite v jutranje kosmiče ali pa jih v ponvi prelijte z nekaj medu in predhodno nekoliko popecite. Z dodatkom sliv bo tudi pecivo bolj zdravo. Skupaj z ricotto so tudi odličen dodatek solatam.

Vodnik po vrstah paradižnika in njihovi uporabi
Poleg jeseni poletje velja za najbolj radodarni čas v letu, saj so vrtovi in sadovnjaki polni sezonskih dobrot, ki jih z veseljem umeščamo v prehrano. Živilo, brez katerega v dolgih vročih dneh enostavno ne gre, je zagotovo tudi paradižnik, ki se lahko pohvali tako s svojo vsestransko uporabnostjo, kot tudi z izjemno hranilno vrednostjo ter blagodejnim vplivom na zdravje. A vedno ni bilo tako; še v 16. stoletju so bili ljudje v Evropi namreč prepričani, da je ta sadež, ki ga danes prištevamo med zelenjavo, v resnici strupen in namenjen zgolj dekoraciji.

Carski praženec (šmorn): priljubljena jed avstrijske kuhinje z navidez preprosto pripravo
Cesarski praženec je poenostavljena različica bavarskega praženca oziroma 'šmorna', narejen je iz testa za palačinke in sodi med najbolj znane desertne jedi avstrijske kuhinje. O njegovem izvoru kroži več legend, vse pa so povezane z velikim ljubiteljem palačink, avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I., po katerem naj bi jed tudi dobila ime. Čeprav se priprava praženca na prvi pogled zdi precej enostavna, pa popoln puhast 'šmoren' zahteva kar nakaj spretnosti.

Pregrešno dobre slivove sladice
Ko je sezona sliv na vrhuncu in se drevesa kar šibijo pod težo okusnih vijoličastih sadežev, se kaj hitro pripeti, da preprosto ne vemo, kaj bi poleg cmokov, marmelade in kompota iz njih še lahko pripravili. V nadaljevanju vam ponujamo osem idej, ki vam bodo zagotovo v pomoč pri pripravi slastnih slivovih dobrot.

20 okusnih jesenskih shrankov
Prijetno opravilo, ki so ga vestno opravljale naše mame in babice, je ponovno v modi. Govorimo o pripravi ozimnice. Različne marmelade, sokovi, kompoti in vložena zelenjava - vse to so posladki, po katerih z veseljem posegamo v hladnejših mesecih.

Šefov džem je lahko vaš!
Hit letošnjega menija Gostilne išče šefa bo zagotovo topla sladica Šefov šmorn. Gre za preprosto jed iz moke, jajc in mleka, ki so jo pripravljale že naše babice, šef Bine Volčič pa jo še malo izpopolnil in "zmoderniziral". Dodal ji je zanimivo omako iz sliv in sivke, za piko na i pa poskrbi kepica kremastega karamelnega sladoleda. Sedaj si boste to jed lahko pripravili tudi v domači kuhinji, saj je priznani kuharski šef po lastni recepturi razvil specialni »Šefov džem s slivami in sivko«, ki je že na voljo na trgovskih policah, za obiskovalce portala Okusno.je pa tudi v nagradni igri!

Pester izbor slivovih jedi
Slive so izjemno zdrav sadež, zato si lahko v poznem poletju in zgodnji jeseni brez slabe vesti privoščimo katero od številnih slivovih jedi.

Najboljši so domači cmoki!
Cmoki so ena tistih jedi, ki jo poznajo po vsem svetu. Lahko so slani ali sladki. In prav sladki cmoki, polnjeni s svežim sadjem, so še zlasti priljubljeni v poletnih mesecih.

14 jesenskih shrankov!
Prijetno opravilo, ki so ga vestno opravljale naše mame in babice, je ponovno v modi. Govorimo o pripravi ozimnice. Različne marmelade, sokovi, kompoti in vložena zelenjava - vse to so posladki, po katerih z veseljem posegamo v hladnejših mesecih.

Kompoti nikoli ne razočarajo!
Ko dozori sadje, se kar naenkrat zavemo, da ga imamo več, kot bi ga lahko sproti pojedli. Neznanska škoda bi bila, če bi dobrote, ki nam jih podari narava, propadle. Zato smo se naučili čarati ...