polnila
Slaščičarski MasterClass in 8 receptov, ki dvignejo nivo domače peke
V pretekli oddaji MasterChef Slovenija smo bili priča drugemu MasterClassu letošnje sezone, ki je bil prava paša za oči in brbončice. Pred tekmovalci je bila tokrat prava poslastica, saj jih je sodnik Karim popeljal v prefinjeni svet krem, moussov in čudovitih sladic.
Martina navdušila z mesnimi kroglicami, ki prinesejo občutek domačnosti
V prvem izločitvenem izzivu ni bilo časovne omejitve. Tekmovalci so morali pripraviti jed, ki jo najbolje obvladajo in vanjo verjamejo, sodniki pa so jo pokusili takoj po postrežbi. V tokratnem izzivu sta se najbolje izkazala Barbara Ribič in Martin, medtem ko je moral MasterChef kuhinjo zapustiti Blaž.
Znamenita ljubljanska sladica, ki jo je vredno poskusiti
Med tradicionalnimi slovenskimi jedmi po priljubljenosti in raznolikosti vsekakor izstopajo štruklji. Lahko so kuhani ali pečeni, sladki ali slani ter postreženi samostojno, kot priloga ali pa kot okusen dodatek juham in enolončnicam. Svojo različico štruklja ima tudi Ljubljana, sladica s stoletno tradicijo pa je bila pred kratkim deležna sodobne interpretacije in tako se lahko ob obisku naše prestolnice posladkate z edinstvenim pečenim kvašenim štrukljem z marmelado in pomarančno kremo, ki vas bo poleg odličnega okusa navdušil tudi s čudovitim videzom.
Zmaga za najboljši slovenski krof gre tudi letos v Ljubljano
Slovenci imamo radi krofe, še posebej v pustnem času, ko se vijejo dolge vrste pred pekarnami, slaščičarnami ali gostilnami, pri katerih velja, da ponujajo res tiste najboljše. V tem času jih spečejo petkrat več kot običajno, a še vedno prehitro poidejo. Mogoče vas bo ta podatek presenetil, ampak Slovenci naj bi pojedli na milijone krofov.
Super prigrizek, na katerega prisegajo tudi ljubitelji zdrave prehrane
Datlji so pravi mali čudež narave, saj je v majhnem sadežu zapakiranih veliko hranilnih snovi in so prava mala kalorijska bombica. Ljudje jih gojijo že tisočletja, v zadnjih letih pa so datlje »odkrili« tudi mnogi športniki ter zagovorniki zdravih sladic in zdrave prehrane. Iz datljev lahko na hitro pripravite izjemno sladico. Preverite, kako.
Buhteljni – sladko kvašeno pecivo, ki je skoraj utonilo v pozabo
V zimskem času, ko veliko časa preživljamo doma, nam pogosto teknejo jedi za dušo. Med njimi so prav gotovo tudi čudovito puhasti buhteljni, sladko pecivo iz kvašenega testa, ki je pri nas skoraj utonilo v pozabo. Takšnih, kot so jih pripravljale naše babice, v naših pekarnah in kavarnah skorajda ni moč dobiti. Ker pa najbolje teknejo, ko so še topli, so vsekakor najboljši doma pripravljeni buhteljni.
Vsi načini barvanja pirhov
Tudi tisti, ki ne praznujejo velike noči, se radi držijo običajev tega krščanskega praznika, zlasti žegnja in barvanja pirhov. Pri slednjem se poslužujejo različnih tehnik in metod barvanja, vse v želji, da bi bile njihove pisanice nekaj posebnega. Nekateri še vedno prisegajo na tradicionalno rdečo barvo, drugi na bolj živahne odtenke, tretji jajca porišejo z voskom, četrti barvo pridobijo iz naravnih barvil ter za piko na i morda dodajo še kakšno nalepko. Kakšna je pravzaprav tradicija barvanja pirhov na Slovenskem? In zakaj barvamo ravno jajca?
Priljubljena jed, ki je z vsakim pogrevanjem boljša!
Na novega leta dan se na naših mizah tradicionalno znajdejo svinjina, leča, okrogle sladice in sarme. Gre za jedi, ki naj bi imele v naslednjih 365 dneh močan vpliv na srečo in blaginjo, sarme pa imajo poleg tega tudi številne druge prednosti: skuhamo jih lahko dan ali dva prej in nam tako na novega leta dan ni treba dolgo stati za štedilnikom, prav tako veljajo za odlično zdravilo pri premagovanju posledic najdaljše noči v letu. Od kod pravzaprav prihajajo in kako so postale del naše (novoletne) tradicije?
Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin
V Kobaridu ne gre brez štrukljev, in to seveda kobariških, ki predstavljajo ikono lokalne gastronomije. Njihova posebnost pa je podpis, odtis prsta.
Tako boste pripravili popolno omleto
Brez jajc si v kuhinji težko predstavljamo naš vsakdan – iz njih pripravljamo številne jedi, prigrizke in sladice. Ker vsebujejo veliko pomembnih hranilnih snovi, so nepogrešljiva zlasti za zajtrk, ko jih lahko umešamo ali spečemo na oko, iz njih pripravimo vaflje, palačinke ali omlete. Slednje lahko obogatimo z različnimi dodatki, tudi takimi, ki jih v poletnih dneh najdemo na domačem vrtu.
Sladica, ki je postala simbol prepovedane ljubezni
Za številnimi jedmi tega sveta stojijo bolj ali manj resnične zgodbe, ki pričajo o njihovem nastanku. A težko bomo našli bolj romantično, kot je tista o nastanku tradicionalne madžarske čokoladne torte rigó jancsi, ki naj bi glede na pripovedi nastala v vrtincu (prepovedane) ljubezni med belgijsko princeso ameriškega rodu in revnim romskim violinistom z Madžarske. Tako kot njuna romanca, ima tudi slastna torta iz rahlega biskvitnega testa z bogato kremasto čokoladno kremo precej kratek rok trajanja – zmanjka je namreč v trenutku!
To pecivo je čez noč postalo kulinarični hit!
Ste že kdaj slišali za cronut? Gre za pekovski izdelek, ki po obliki, ocvrtem okusu in kremnem polnilu spominja na ameriški krof, a ko ugriznemo vanj, nas presenetijo drobljive, krhke plasti testa, kakršnega smo vajeni pri francoskem rogljičku. In prav to je cronut: hibrid, ki je tako od krofa kot od maslenega rogljička pobral le najboljše ter to združil v novo, izjemno okusno celoto.
Kraljica nedeljskega kosila!
Mesna štruca je priljubljena domača jed in hkrati tudi odlična ideja za nedeljsko kosilo. V kolikor ji boste dodali trdo kuhana jajca, boste ustvarili slavno štefani pečenko, ki se ravno zaradi dejstva, da so za njeno pripravo porabite ostanke pirhov in kruha, velikokrat znajde na jedilniku takoj po velikonočnih praznikih.
Tega o krofih zagotovo niste vedeli!
Prihaja pust in z njim obdobje rajanja, pustnih mask in seveda tudi krofov, flancatov, mišk in ostalega peciva. Ker je pust pregovorno “masten okrog ust“, so značilne jedi večinoma mastne, sladke in ocvrte, bolj malo ljudi pa ve, da imajo tudi velik simbolni pomen: privabljajo obilno letino in so še zadnji kalorični zalogaj pred 40-dnevnim velikonočnim postom. Prav tako številni ne vedo, da krofe poznajo domala po vsem svetu, le da imajo v drugih kulturah nekoliko prilagojeno obliko in povsem drugačna imena.
To je osnova popolne pite
Krhko testo je izjemno okusna komponenta tako slanih kot sladkih jedi. V jesenskem in zimskem času verjetno najprej pomislite na dišeče jabolčne ali druge sadne pite, nekaterim pa se sline cedijo ob misli na slastno čokoladno pito. Slano različico te krhke dobrote lahko uporabite pri pripravi nič manj okusnih mesnih ali zelenjavnih pit.
Balkanska jed, ki jo Slovenci obožujemo
Na kaj pomislite ob besedi burek? Na Balkan, meso, sir, pico, jogurt, prekrokano noč? Morda kar na vse našeto? Je že res, da gre za precej mastno hrano, ki pa je hkrati tudi okusen in hitro pripravljen obrok, primeren tako za zajtrk in malico, kot tudi za kosilo in večerjo ter celo polnočni prigrizek. Od kod pa pravzaprav izvira ta nasitna jed in kako se ji je uspelo uveljaviti po vsem svetu?
Kokosova potica v čokoladnem testu
Ta izvedba potice se poigrava z obrnjenim barvnim kontrastom. Namesto svetlega testa in temnega polnila je namreč barvno ravno obratna. Navduši pa tudi z enkratnim okusom.
Orehova, pehtranova, ocvirkova ...
Potica je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. Že stoletja krasi praznične mize Slovencev in je zagotovo najbolj nepogrešljiva za veliko noč. Poznamo kar 80 različnih vrst, najbolj avtohtona je orehova. Posebna pa je tudi priljubljena pehtranova potica, saj smo Slovenci med redkimi na svetu, ki to zelišče uporabljamo za pripravo sladke jedi.
