Od nekdaj naše s tradicijo
Hopel popel: bogata krompirjeva jed iz ene ponve
Ko boste imeli pri roki preproste domače sestavine, kot so krompir, čebula, jajca in klobase, ter ne boste vedeli, kaj iz njih pripraviti, si skuhajte hopel popel. Gre za preposto, a bogato jed, ki je poznana po vsem svetu v mnogih lokalnih in regionalnih različicah, pred leti pa so jo stregli tudi v ljubljanskem Hotelu Union.
Mojca Trnovec: 'Ponosna sem, da smo ostali domači, predani tradiciji'
Mojco Trnovec širša Slovenija pozna kot žirantko priljubljenega kuharskega tekmovanja Mali šef Slovenije, ki se s peto sezono spomladi ponovno vrača na POP TV. Priznana gostinka, ki že vrsto let uspešno vodi kuhinjo domače gostilne Mihovec, je vpeta v številne kulinarične projekte, kljub vsem obveznostim pa se vedno trudi, da je na prvem mestu njena družina. Kuharska filozofija, ki ji Mojca sledi, je preprosta, najbolje pa jo opiše stavek, zapisan tudi na spletni strani njihove družinske gostilne: 'Dober krožnik je kombinacija kakovostne surovine, kuharskega znanja in kulinarične drznosti.'
Domača jed, ki jo pripravljajo po vsej Sloveniji
Če so bili travniki naše deželice še pred nekaj desetletji polni domačih živali, je danes slika precej bolj klavrna. Med vožnjo lahko le še tu in tam vidimo kakšno majhno čredo krav, konjev ali drobnice, vse več travnatih površin pa prerašča grmovje. A ko obiščemo raj pod Grintovci, se podoba sodobnega sveta povsem spremeni. Na čudovitem travniku ob starodavnem jesenskem drevoredu namreč naletimo na cingljanje zvoncev živali, ki se prosto pasejo na prostranih pašnikih. In to niso običajne živali, temveč take, ki si zaslužijo prav posebno pozornost in spoštovanje. Preverite, zakaj!
Tradicionalna sestavina, ki ponovno pridobiva na veljavi
Slovenija lahko kljub majhnosti ponudi pester nabor tradicionalnih jedi. Te se med seboj precej razlikujejo, saj izhajajo iz različnih kulinaričnih regij in so se skozi leta oblikovale glede na lego, zgodovino, kulturno raznolikost ter geografske in podnebne značilnosti. Recepti za te jedi vključujejo lokalno dobavljive sestavine, ki jih v zadnjih letih vse bolj nadomeščamo z uvoženimi. Če želimo obrniti trend in ponovno dati prednost avtohtonim in lokalno pridelanim sestavinam, moramo skupaj stopiti vsi – tako pridelovalci kot kupci in nenazadnje prodajalci, ki morajo domači ponudbi nameniti več prostora na trgovskih policah.
Z izbiro domačih sestavin skrbimo tudi za ohranjanje avtohtonih pasem in vrst
Poznate bovško ovco, lipicanca, štajersko kokoš, krškopoljskega prašiča, cikasto govedo in drežniško kozo? To je le 6 od 14 slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, kar pomeni da so nastale na območju Republike Slovenije. Še pred dobrim stoletjem so ljudem zagotavljale preživetje, danes pa so mnoge med njimi kritično ogrožene. Da preprečimo njihovo izumrtje, lahko največ naredimo sami, tako da izbiramo domače, lokalno pridelane sestavine za pripravo vsakodnevnih obrokov in se podučimo o avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasmah domačih živali. Za začetek lahko rešite zanimiv kviz, ki ga najdete pod besedilom!
Poznate to tradicionalno slovensko sladico?
Slovenci veljamo za precej tradicionalno naravnan narod, saj so nam blizu tradicionalni običaji, radi spoznavamo domače stvari in uživamo v tradicionalnih jedeh. Žal pa slednje po navadi pripravljamo iz uvoženih surovin, čeprav bi se z malo truda na naših mizah brez težav znašla goveji zrezek naše avtohtone pasme goveda in ajdova kaša slovenske sorte. Za vas smo preverili, kako najlažje priti do surovin ter izdelkov slovenskih pasem in sort.
'Ko si že čisto sit, imaš vedno prostor še za malo šmorna'
Slovenci se vedno pogosteje vračamo k tradiciji in preprostim domačim jedem, ki so jih pripravljale že naše mame in babice. Med njimi je tudi cesarski praženec oziroma 'šmorn', ki je v zadnjih letih postal ena najbolj priljubljenih sladic na najrazličnejših dogodkih po Sloveniji. Zasluga gre družini Jezeršek, ki je že skorajda pozabljeno sladico oživila in jo ponovno pripeljala med ljudi. In to je je zgolj ena od uspešnih kulinaričnih zgodb projekta Jezeršek 360° – srčne zgodbe odgovornosti.
