Bogataj
Tako se tradicionalno pripravi haloška gibanica
Na našem kulinaričnem potepu smo tokrat pokukali v Haloze in spoznali znamenito haloško gibanico ali gubonco. Tradicionalno je bila to slana jed, ki so jo pogosto pripravljali na kmetijah in je bila pomemben vir beljakovin v času, ko ni bilo na voljo veliko mesa. Dandanes pa je bolj razširjena njena sladka različica.
Tradicionalne jedi debelega četrtka, ki predstavlja uvod v pustno obilje
Debeli četrtek je uvod v pustno obilje. V tem času se na Slovenskem tradicionalno pripravlja in uživa kalorično bogata hrana, predvsem iz mesa in ocvrtega testa. Ena od posebnosti tega obdobja pa je ocvirkova potica.
Preprosti zasavski jedi rudarjev in steklarjev
Z Zasavjem in industrijo v teh krajih sta povezani dve jedi: funšterc in krumpantoč. Prva je moč za delo dajala rudarjem, druga pa steklarjem. Obe stari in močni jedi sta za pripravo nezahtevni.
Kulinarično medeno doživetje s slovenskimi sestavinami
Čebelarska zveza Slovenija je včeraj na Brdu pri Lukovici pred slovenskim dnevom hrane in tradicionalnim zajtrkom poudarila pomen lokalne hrane. V ta namen je pripravila kulinarično medeno doživetje, za katerega je poskrbel priznani slovenski kuharski mojster Uroš Štefelin.
Simbolika martinovih jedi
Ljudje so že od nekdaj radi proslavljali posebne mejnike, vezane na določene dogodke, dosežke in prelomnice. Eden takšnih je tudi praznovanje zaključka letine, ki se je v preteklosti navadno odvijalo v mesecu novembru. Mize so bile že v tistem času bogato obložene z mesom, pogačami in novim vinom. Danes ni dosti drugače, saj ni praznika svetega Martina brez dobre gosi ali race, mlincev, rdečega zelja in seveda dobre kapljice vina.
Slasten burek, ki je nastal kot hibrid dveh priljubljenih jedi
Hibridne jedi niso nič izjemnega ali nenavadnega, jedi nastajajo na podlagi stapljanja in prilagajanja, ene sicer v večji meri kot druge. In nič drugače ne velja za pica burek – pogruntavščino ljubljanskih ulic, pravi znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Jernej Mlekuž, ki se je fenomena bureka pri nas lotil raziskovalno, o tem pa izdal tudi knjigo z naslovom Burek.si?!
To je letošnja kraljica potic!
Velika noč je med ljudmi zapisana kot vesel praznik, na slovenskih domovih bo dišalo po dobrotah in med njimi bo zagotovo tudi potica. Na gradu Otočec je že tretje leto zapored potekal Festival velikonočne potice, na katerem je komisija med raznovrstnimi poticami iz vse Slovenije izbrala najboljše tri "kraljice sladic".
Tereza izdala drugo knjigo, eno podarjamo na Okusno.je
Tereza Poljanič, simpatična voditeljica oddaje Zdravo, Tereza! je izdala drugo kuharsko knjigo z istoimenskim naslovom. V njej so zbrani vsi recepti iz druge sezone oddaje, ki smo jo spomladi lahko spremljali na POP TV. Če bi omenjeno kuharsko knjigo radi imeli, vas vabimo, da sodelujete v naši nagradni igri. Več vam razkrivamo v nadaljevanju.
Jedi iz 16. stoletja v novi preobleki!
Zagotovo drži, da se stare domače jedi na naših mizah ne pojavljajo več tako pogosto, saj so jih zamenjale druge jedi. Tako si namesto močnika, žgancev in različnih kaš raje privoščimo testenine in podobne hitro pripravljene jedi. A ker ne smemo pozabiti na bogato kulinarično tradicijo, so v Ljubljani odprli gostilnico, v kateri so v ponudbi avtohtone slovenske "starinske" jedi iz 16. stoletja.
Orehova, pehtranova, ocvirkova ...
Potica je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. Že stoletja krasi praznične mize Slovencev in je zagotovo najbolj nepogrešljiva za veliko noč. Poznamo kar 80 različnih vrst, najbolj avtohtona je orehova. Posebna pa je tudi priljubljena pehtranova potica, saj smo Slovenci med redkimi na svetu, ki to zelišče uporabljamo za pripravo sladke jedi.
Rebula - ponos Goriških brd
Na gradu Dobrovo je 10. maja potekal poseben dogodek, ki je bil posvečen ponosu Goriških brd - sorti in vinu rebula. Poleg dobre vinske kapljice je bilo poskrbljeno tudi za kulinarične mojstrovine, s katerimi so postregli vrhunski slovenski in italijanski kuharji.
VIDEO: Pomagajte izbrati novo vrsto kruha!
V Mercatorju so se odločili, da bodo obudili zanimanje za krušno kulturno dediščino in jo s sodelovanjem kupcev prenesli v prihodnost. Tako lahko od 1. do 12. oktobra kupci v nekaterih Mercatorjevih prodajajalnah pomagajo izbrati nove vrste kruha iz nekaterih tradicionalnih sestavin, ki bodo v prihodnje na policah v posameznih regijah.
