Poleti nam tople jedi po navadi ne prijajo preveč, pogosto nam v hudi vročini hrana tudi nasploh ne tekne. Pa vendarle je tudi takrat treba poskrbeti za vnos hranljivih snovi ter predvsem za dovolj tekočine. Zato so v številnih kuhinjah prisotne hladne juhe, ki prijetno osvežijo in nasitijo, nekatere pa zgolj spodbudijo tek, da lahko nato vase pospravimo še kakšen konkretnejši obrok. 

Hladne poletne juhe so po navadi bolj lahke in lažje prebavljive od toplih juh. Običajno ne vsebujejo preveč maščob in mesa. Večinoma se pripravljajo na zelenjavni, nekatere pa tudi na mesni ali ribji osnovi. Hladne juhe niso nujno slane, pač pa so lahko pripravljene tudi iz sadja in so torej bolj sladkega, sadnega okusa, a še vedno enako osvežilne in nasitne.

Poglejmo, katere so najbolj znane hladne juhe in kako jih pripravimo.

Gaspačo

Španski polotok se poleti precej segreje in zato ni čudno, da prav v Španiji in na Portugalskem uživajo veliko hladnih juh. Ena najbolj znanih in klasičnih hladnih juh je gaspačo oziroma gazpacho (recept TUKAJ), specialiteta, ki izvira iz Andaluzije. V osnovi je pripravljena iz paradižnikov, vode, soli, česna in čebule. Različni recepti ji dodajo tudi stari kruh, kumarice, svežo papriko, oljčno olje in vinski kis. Moderne različice pa ji za popestritev dodajajo tudi drugo zelenjavo in sadje – tako je denimo v zadnjem času priljubljen tudi gaspačo z lubenico, jagodami ali avokadom. 

Ajoblanco

Še ena španska hladna juha je mandljeva juha ali ajoblanco (recept TUKAJ), ki je tipična predvsem za Granado in Malago, pa tudi druge dele Andaluzije. Pripravljena je iz kruha, zdrobljenih mandljev, česna, vode, oljčnega olja in soli, nekateri recepti ji dodajo še malce kisa. Ponekod tej juhi pravijo tudi »beli gaspačo«. Kadar mandljev ni na voljo, ajoblanco pripravljajo tudi iz fižolove moke. Po navadi jed postrežejo z grozdjem in rezinami melone. 

V regiji Extremadura na zahodu Španije imajo svojo različico te juhe – ajoblanco extremeño. V resnici gre za drugačno jed, saj vsebuje tudi rumenjake, po navadi pa ne vsebuje mandljev, temveč kumarice ali celo paradižnik. 

Salmorejo

Tudi salmorejo (recept TUKAJ) je priljubljena španska hladna juha iz Cordobe, ki se prav tako nahaja v Andaluziji. Podobna je gaspaču, saj je pripravljena iz paradižnikov, kruha, oljčnega olja, česna in kisa, vendar pa je po navadi gostejša. Na koncu ji dodajo še na kocke narezano špansko šunko (jamon) ali slanino in narezano trdo kuhano jajce. Tako je juha nekoliko bolj nasitna in lahko nadomesti celoten obrok. 

Tarator

Tarator (recept TUKAJ), taratur oziroma ttalattouri je hladna kumarična juha, ki v Bolgariji velja za tradicionalno jed, a jo pripravljajo tudi drugje na Balkanu oziroma v jugovzhodni Evropi (v Makedoniji, Srbiji, Grčiji, Turčiji in na Cipru). V osnovi je narejena iz svežih kumaric in jogurta, zato spominja na grško omako tzatziki. Taratorju pogosto pravijo tudi »tekoča solata«, poleg kumaric in jogurta pa recepti za to odlično hladno juho pogosto vključujejo tudi mlete orehe, česen, začimbe (predvsem koper), tahini, kis ali limonin sok. Ključno je, da tarator pustimo, da se kar nekaj ur hladi, da se vsi okusi povežejo med seboj.  

Lokalne različice taratorja namesto jogurta vsebujejo kis, ponekod ne dodajajo orehov ali kopra, pač pa juho denimo zgostijo s kruhom. Gostejši različici te jedi, ki bolj spominja na omako in jo kot tako tudi postrežejo, pravijo tudi »suhi tarator« ali pa solata Snežanka (bolgarsko ime za Sneguljčico). 

Poleg taratorja lahko iz kombinacije kumaric in jogurta pripravimo tudi druge hladne juhe. Tukaj je še nekaj idej:

Vichyssoise

Čeprav se zdi ideja, da bi krompirjevo juho postregli hladno, precej nenavadna, pa prav takšno juho poznajo Francozi. Pravijo ji vichyssoise (recept TUKAJ), gre pa za hladno porovo-krompirjevo juho. Pripravljena je iz pora, čebule, krompirja, smetane in piščančje jušne osnove. Za razliko od prej omenjenih hladnih juh, ki se večinoma tudi pripravljajo hladne, se sestavine za vichyssoise najprej skuhajo, juho pa nato zmešamo ohladimo in jo postrežemo hladno. 

Boršč

Boršč je juha, ki se tradicionalno pripravlja iz rdeče pese – ta tudi poskrbi za značilno barvo te juhe. Izvirala naj bi iz Ukrajine, vendar pa je razširjena po vsej vhodni Evropi in celo severni Aziji. Receptov za pripravo boršča je veliko in skoraj vsaka gospodinja v teh deželah ima svojega, ki se prenaša iz roda v rod.  

Boršč pripravljajo kot toplo in hladno juho. Hladni različici pravijo ponekod tudi svekolnik, khaladnik ali akusta zupa (hladna juha). V Litvi pa ji pravijo šaltibarščiai (hladni boršč), zato nekateri menijo, da jed najverjetneje izvira prav iz teh krajev. Jed je priljubljena tudi na Poljskem, kjer ji pravijo kar »chlodnik litewski« oziroma »litovska hladna juha«. 

Pripravljajo jo iz rdeče pese, ki jo v mešalcu zmešajo s kislo smetano, kislim mlekom, pinjencem, kefirjem ali jogurtom. Ponekod ji dodajo tudi jušno osnovo ter praženo ali kuhano zelenjavo (zelje, korenček, čebulo, krompir, paradižnik). 

Gostota juhe je odvisna od recepta – ponekod jo pripravljajo gosto kot kašo, drugje pa gladko in tekočo kot smuti. Postrežejo jo s kislo smetano, drobno nasekljano rdečo peso, kumaricami, redkvicami, mlado čebulo, kuhanim krompirjem, narezanim trdo kuhanim jajcem, koščki kuhane govedine ali šunke ali repki kozic.

Zeleni boršč

Čeprav je, kot rečeno, glavna sestavina boršča rdeča pesa, pa juhi iz kislice ponekod pravijo tudi zeleni boršč, ščav ali zeleni šči. Tudi ta juha, ki je poznana v beloruski, estonski, madžarski, latvijski, litvanski, romunski, armenski, poljski, ruski in ukrajinski kuhinji, se lahko postreže topla ali hladna. 

Hladna različica je pripravljena iz vode ali jušne osnove, kislice in soli. Zeleni boršč pa se lahko (poleg ali namesto iz kislice) pripravlja tudi iz špinače, blitve, kopriv, pa tudi iz regrata ali čemaža. Nekateri recepti vključujejo tudi rumenjake ali kar celo jajce, krompir, korenček, korenino peteršilja in celo riž. Po navadi ga postrežejo tako kot boršč, s kislo smetano. 

Hladne sadne juhe

Poleti je po navadi na voljo tudi veliko svežega sadja. To lahko uživamo samo ali pa iz njega pripravljamo različne sladice, smutije, pa tudi hladne juhe. Te so lahko sadno-zelenjavne ali povsem sadne. Pogosta kombinacija mleka in banan je lahko denimo tudi osnova za hladno sadno juho, ki pa jo pripravimo redkejšo kot smuti in pred serviranjem dobro ohladimo. Ali pa uporabimo kakšno drugo sezonsko sadje, denimo jagode, lubenico, češnje in podobno.