Ljudje bi morali biti zelo srečna bitja, a se pogosto ne zavedamo blaginje ter vsakdanjega razkošja, ki sta nam dana na planetu Zemlja. Na našo žalost pa zaradi vse večjega števila prebivalstva, vse hitrejšega in vse bolj izkrivljenega načina življenjskega sloga, vse več virov in dobrin izginja. V nadaljevanju razkrivamo, katerih prehrambenih surovin bi lahko glede na rezultate raziskav strokovnjakov v ne tako daljni prihodnosti enostavno zmanjkalo.
Zelo zdrava, okusna in širšim množicam dostopna morska riba izginja z visoko in zaskrbljujočo hitrostjo. Število sardel v Pacifiku naj bi bilo namreč po besedah strokovnjakov na robu izumrtja. Glede na rezultate študij je populacija te vrste rib z 1,8 milijona ton v letu 2006 v naslednjih desetih letih upadla na mizernih 100 tisoč ton. Precej podobno žalostno naj bi bilo stanje tudi v drugih morjih, eden izmed razlogov za tako alarmantno izginjanje pa naj bi bil prekomeren ribolov in uničevanje vodnih ekosistemov.
► Nasvet: Kako prepoznamo svežo ribo?
Zaskrbljujoče je tudi poročilo Inštituta za podnebne spremembe, ki predvideva, da bi lahko, če se bo temperature na Zemlji še naprej dvigovala, kot se je v zadnjih stotih letih, kave v celoti zmanjkalo že do leta 2080. Iz omenjenega poročila je mogoče razbrati tudi, da naj bi bila do leta 2050 polovica kmetijskih zemljišč, ki so trenutno namenjena gojenju kave, povsem neuporabnih, ker bodo vse višje temperature zraka spodbudile prekomerno razmnoževanje gliv in škodljivcev. To naj bi se nanašalo predvsem na kavo Arabica, ki jo že več kot tisoč let vzgajajo v jugozahodnem delu Arabskega polotoka, po katerem je tudi dobila ime. Arabica ima namreč gensko omejeno trto in vprašanje je, v kolikšni meri se bo sposobna prilagoditi prihajajočim klimatskim spremembam.
► Preberite še: Zanimiva dejstva o kavi
Okusno sladko pregreho poznamo vsi. A da je njena proizvodnja draga in dolgotrajna, sta dejstvi, s katerimi je seznanjeno bistveno manjše število ljudi. Kakavovec lahko dozoreva tudi celih pet let, obiranje pa je izjemno težko in se mora v celoti opravljati ročno v neznosni vročini. Kakavovec namreč uspeva samo v ekvatorialnem podnebju, vse države, ki se nahajajo v tem pasu, pa enostavno nimajo dovolj razpoložljive delovne sile, ki bi omogočala masovno pridelavo.
Večina svetovne oskrbe s čokolado tako prihaja iz zahodne Afrike, kjer delavcem v nasadih kakavovca na hudi vročini plačujejo vsega 80 centov na dan, prav tako ni izjema niti otroško delo. Potem, ko bodo zakoni, ki bodo regulirali pošteno trgovino začeli prevzemati industrijo in bodo tudi v teh delih sveta povzročili povišanje cene delovne sile, se bodo poljedelci soočali z izgubami, kar bo glede na napovedi strokovnjakov pripeljalo do konca množične proizvodnje. Strokovnjaki predpostavljajo, da bi se tak scenarij utegnil uresničiti že s koncem leta 2020.
Nič kaj optimističnemu scenariju naj bi bila podvržena tudi slanina. Upad pridelave tega suhomesnatega proizvoda napovedujejo tako Ameriški urad za kmetijstvo, kot tudi Britansko združenje rejcev prašičev. Razlogi? Kombinacija večih dejavnikov, kot so suše, prašičje epidemije in zmanjšanje proizvodnje zaradi vse večjih izgub. Čeprav to ne pomeni, da bo proizvodnja slanine povsem usahnila, pa bodo cene tega izdelka zagotovo poletele v nebo in tako bo slanina najverjetneje postala dostopna samo tistim z dovolj debelimi denarnicami.
Voda
Na koncu je nujno omeniti še najpomembnejšo in najnujnejšo dobrino, ki bi je v prihodnosti glede na rezultate znanstvenih raziskav lahko zmanjkalo – to je voda. Čeprav predstavlja kar 71 odstotkov površine Zemlje, pitne že v zadnjih letih močno promanjkuje, poroča spletni portal Grunge.
Da bi Zemlja lahko kmalu ostala brez vode, so opozorili tudi znanstveniki pri Nasi. Pred nedavnim so namreč objavili rezultate študije, ki razkrivajo, da se kar 37 največjih vodnih bazenov na svetu sooča z velikim pomanjkanjem vode. Razlog? Prestopili naj bi svojo točko vzdržnosti, kar pomeni, da je bilo iz njih vzeto več vode kot bi je naravno bilo mogoče vrniti.
Poleg tega naj bi bilo v kritičnem stanju še 13 drugih vodnih bazenov, znanstveniki pa opozarjajo, da tukaj govorimo o dolgoročni težavi, ki bo z leti postajala vse slabša, zato Nasa opozarja, da lahko svet kmalu ostane brez pitne vode. Kalifornija, ki je povržena stalnim hudim sušnim obdobjem in veliki onesnaženosti, bi lahko brez pitne vode ostala v samo nekaj tednih. Razmere so kritične tudi v Indiji, Pakistanu in Severni Afriki, kjer so možnosti oskrbe z vodo omejene.
