Zlato rumena ali bela, kremasta in tako prijetno dišeča. Seveda, to je polenta - jed iz koruznega zdroba, ki je v 18. stoletju postala zelo razširjena ljudska jed. Nekdaj je slabšalno veljala za kmečko jed, danes pa vam bodo s polento postregli tudi v najboljših restavracijah. Ker je tako vsestranska in zdrava, je prav, da se večkrat znajde na naših krožnikih.
V trgovinah koruzni zdrob najdemo v dveh različicah: poleg navadnega "ta pravega" nam je na voljo tudi prečiščen oziroma instantiziran koruzni zdrob, ki je tolpotno že obdelan, zato je pripravljen zelo hitro (kuha se le nekaj minut). Instant koruzni zdrob po hranilni vrednosti, okusu in aromi nekoliko zaostaja za toplotno neobdelanim zdrobom, vendar je nadvse primeren za takrat, ko nam primanjkuje časa za dolgotrajno kuhanje in mešanje polente. Prava koruzna polenta iz koruznega zdroba namreč zahteva zelo dolgotrajno kuhanje (nekateri italijanski recepti zahtevajo celo tri ali štiriurno kuho) na nizkem ognju med rahlim brbotanjem in nenehnim mešanjem. Rezulat je nadvse okusna, kremasta in gladka polenta. Čas kuhanja koruznega zdroba lahko nekoliko skrajšamo, če ga predhodno za nekaj ur namočimo. V Italiji je tradicionalna priprava polente med zapriseženimi ljubitelji še dandanes pravcati ritual. Ti jo namreč še vedno kuhajo po "starem postopku" v bakrenih kotličkih nad ognjem, ter vztrajno mešajo s posebnimi kuhalnicami. Kot posebno poslastico cenijo hrustljavo skorjo, ki se med dolgotrajnim in počasnim kuhanjem prime lonca.
Od slanega prigrizka do sladice
Naj bo koruzni zdrob instantni ali toplotno neobdelan, polento vedno kuhamo v razmerju 1:2,5, kar pomeni 1 del (npr. skodelica) polente in 2,5 (do 3) deli tekočine. Velja pravilo da več tekočine kot uporabimo, bolj bo polenta tekoča. Za tekočino lahko uporabimo navadno vodo, jušno osnovo ali mleko. V primeru, da polento pripravljamo na slan način, tekočino dodatno solimo in obogatimo z malo olja in/ali masla. Poleg širokega izbora slanih jedi, prilog in prigrizkov, lahko polento uporabimo tudi za pripravo sladic. V tem primeru jo skuhamo v vodi ali mleku, ki mu dodamo poljubne začimbe (vanilija, cimet, liponina lupinica) in sladkor.
Kuhano polento postrežemo takoj, ali pa jo pretresemo v pekač in počakamo, da se ohladi in strdi, nato pa jo razrežemo na poljubno velike kose, katere popečemo na maslu ali olju (lahko tudi na žaru). Ali pa jo zmešamo z naribanim sirom in zelišči, pretresemo v pekač in zapečemo v pečici. Možnosti za pripravo je resnično veliko, saj je koruzni zdrob resnično vsestransko uporaben. Če ste ga do sedaj uporabljali zgolj za pripravo kuhane polente, je čas, da odprete vrata novim okusom. Ponujamo vam nekaj odličnih idej:
♦ pečena polenta s sirom in češnjevimi paradižniki,
♦ polenta s parmezanom,
♦ hrustljave polentne palčke s parmezanom,
♦ jogurtovo pecivo s polento in nektarinami,
♦ polentni kvadratki z medom,
♦ popečene polentne palčke,
♦ polentna pica s špinačo,
♦ polenta z mlekom,
♦ rdeča polenta z zelenjavo in slanino,
♦ na žaru pečena polenta,
♦ polenta z gobami,
♦ škampovi repki na polenti,
♦ pečena polenta s paradižnikovo omako,
♦ polentna zmrzlina z malinovo omako,
♦ polentni kvadratki s paradižnikom,
♦ polentna zelenjavna pica,
♦ limonin kolač s polento,
♦ polenta v pršutovem ovoju.
