Kot sta povedala v oddaji, vaju na otroštvo spominjajo vipavske breskve. Kakšen je vajin najljubši otroški spomin nanje?
Valentina: Ta odgovor bom prepustila kar Urošu. Jaz sem živela v predmestju, tam ni bilo breskev (smeh).
Uroš: Joj, breskve in mladost (smeh)! Ko smo bili majhni, jih je bilo res ogromno. Vsako leto smo julija in avgusta preživeli z breskvami, če nismo kot otroci zbežali stran. Spomnim se, kako se je obiralo, koliko ljudi je bilo za to potrebnih in kako smo jih namakali. Lepo je bilo. Ko smo končali, smo šli v reko Vipavo, da smo iz sebe spravili vse tiste dlačice (smeh). Ja, včasih jih je bilo še preveč.
Uroš: Ja, prijatelji so od tam prinesli marmelado z mlekom, dulce de leche, kot ga poznajo v Južni Ameriki. In jaz sem sprva dvomil, saj sem mislil, da tega ne moreš narediti, po slovenski zakonodaji to dejansko ne gre. Potem pa sem poskusil in mi je bilo zanimivo. Ni bil presežek, me je pa spodbudilo, da bi poskusil to narediti tudi sam. Sprva smo naredili ta dulce de leche, a me ni navdušil, zato sem začel z dodajanjem različnih okusov, sadja, poskusil tisoč različnih postopkov … Potem pa se je pojavil okus, ki mi je bil zanimiv.
Valentina: En izmed ciljev je bil tudi ta, da bi naredila nekaj primernega za otroke. Da bi dobili nekaj primernega z manj sladkorja, brez barvil in dodatkov. Želela sva, da bi bilo naravno.
Uroš: Tako je, ker dulce de leche je baziran na sladkem. Sicer imamo radi sladko, a to je vseeno preveč. Tako da smo res naredili nekaj, kar sploh ni obstajalo. Namazi z oreščki in mlekom že obstajajo, ta kombinacija s sadjem pa ne. To je bilo nenavadno in nepričakovano, da bo uspelo. A prav to se je zgodilo in presenečen sem, kako so prav namazi iz sadja navdušili ljudi. Res presenečenje.
Omenila sta zakonodajo, ki ni dopuščala takšnega produkta. Kako sta rešila to oviro?
Uroš: Želela sva, da bi bila to tržna niša, da bi to imenovali mlečna marmelada. Naša zakonodaja pa ne dopušča omembe marmelade, če niso zraven točno določene sestavine, zato sva potem iskala nekaj, kar bi ljudi spominjalo na marmelado. Potem se je Valentina spomnila imena Marmela. Danes opažamo, da ljudje na degustacijah sprva mislijo, da imamo marmelado.
Oba: Ja (smeh)!
Valentina: Seveda je prišlo do prepirov, predvsem ker sva različna karakterja, vsak razmišlja po svoje. Sploh ko je bilo dela največ, zraven pa še promocije in degustacije.
Uroš: Jaz sem gurman in mi ni problem poskusiti kar koli, ona pa ni takšna in potem sem jo moral kdaj prepričevati, da je sploh kaj poskusila. Ja, ogromno mleka je bilo zavretega in prevretega.
Glede na to, da je bil denar namenjen gradnji hiše, sta kdaj obžalovala, da sta ga vložila v posel?
Uroš: Ko daš denar, ki je bil namenjen za gradnjo hiše, nekam drugam, se malo ustrašiš, to je logično. Stanovanje res še ni končano in najbrž še nekaj časa ne bo, saj smo dejansko ta denar vložili v posel. Ali bomo uspeli ali ne? Če ne bomo, bomo pač še nekaj časa brez stanovanja, če pa bomo, se bo ta naložba pač izkazala za pravilno odločitev.
Valentina: Vedno sva imela v mislih to, da če vloživa v hišo, ne bova imela denarja, da bi se razvijala naprej. Če pa vloživa v razvoj, v kozice, bova morda z zaslužkom lahko dokončala stanovanje.
Valentina: Po navadi vedno najprej potrkamo pri sosedih, pri Borutu in Andreji. Še posebej Andreja nam da zares objektivno mnenje, kar oba zelo ceniva. Mislim, da je bila navdušena, ne?
Uroš: Prav tisti prvi ni bil uau (smeh). Smo morali še popravljati. Ni bilo slabo, ampak lahko bi bilo boljše. Tudi najina družina je bila med prvimi. Do tiste verzije, ki smo jo prvo nesli na sejem, je preteklo še kar nekaj mleka.
Kakšni so odzivi, odkar sta v oddaji?
Uroš: Odzive spremljava predvsem na degustacijah, kjer so ljudje začudeni in presenečeni, a odzivi so pozitivni. Poskusijo pač nek izdelek, ki do zdaj ni obstajal. V redu, sto ljudi, sto okusov, a moram priznati, da negativnega odziva še nisva doživela.
Kako nekoga prepričati, da poskusi marmelado z mlekom?
Valentina: Po navadi prav ta kombinacija marmelade in mleka zbudi zanimanje. Prepričati pa človeka ne moreš drugače, kot da poskusi. 90 % takšnih, ki poskusijo, izdelek tudi kupijo.
Na kakšen način si sama najraje privoščita Marmelo? Nam lahko zaupata kakšen dober recept?
Oba: Na žličko (smeh)!
Uroš: Žlička, na kruh, v sladoled … Ravno danes sva dobila fotografijo, ko je z Marmelo nekdo naredil mafine. Možnosti je na tisoče, midva osebno pa najraje kar na žličko.
Morda razmišljata tudi o novih okusih?
Uroš: V ozadju že nastaja nov koncept Marmele, ki bo pravo nasprotje obstoječim okusom, saj bodo okusi slani. Delali bomo z zelenjavo in oreščki, smo pa spet na začetku, torej bo spet moralo zavreti nekaj mleka. Nekaj je sicer že uspelo, prvi odzivi so dobri, zaenkrat kaže v redu.
