Slovenske vinogradnike je narava obdarila s takimi naravnimi danostmi, da se lahko kosamo z vsemi vinorodnimi območji sveta. V Sloveniji imamo kar tri vinorodne pokrajine, in sicer Posavje (7500 ha), Podravje (10.200 ha) in Primorsko (6500 ha). V njihovih okvirih pa je še 9 vinorodnih okolišev in sicer: Dolenjska, Bela Krajina, Bizeljsko Sremič, Štajerska Slovenija, Prekmurje, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra, Goriška Brda. Različnosti teh treh pokrajin in njihovih posameznih vinorodnih okolišev se odražajo na številnih področjih vinogradniškega in vinarskega prizadevanja, navsezadnje pa predvsem v vinih samih.
BELA IN RDEČA VINA
Ni nujno, da o barvi vina odloča barva grozdja. Zato se na primer bela vina lahko pridelujejo tako iz belega kot tudi iz črnega grozdja. Pomembno je samo to, da sok ločimo od ostalih delov, še preden se obarva. Bela vina zorijo dalj časa, z nadzorovanjem vretja pa pridelovalci dosežejo določeno stopnjo sladkorja v vinu
RAZVRSTITEV PO VSEBNOSTI SLADKORJA
Po tem, koliko sladkorja bela vina vsebujejo, lahko vina razvrstimo na suha, polsuha, polsladka in sladka. Polsladka vina vsebujejo do 45 g sladkorja na liter, čeprav se lahko zgodi, da tolikšne vsebnosti sladkorja ne občutimo zaradi prisotnih kislin.
TEMPERATURA POLSLADKEGA BELEGA VINA
Vsako vino pijemo pri določeni temperaturi, ki je ponavadi zapisana na etiketi steklenice. Idealna temperatura za belo srednje močno vino je okoli 10 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi sta okus in vonj najbolj intenzivna.
KOZARCI ZA POLSLADKO BELO VINO
Na zaznavnost kakovosti vina zelo vpliva kozarec, iz katerega pijemo. Kozarec mora biti iz prosojnega stekla ali kristala, in sicer brez okrasja, da lahko vino opazujemo. Steklo naj bo čim tanjše, ker imajo debeli kozarci svojo temperaturo, ki vpliva na temperaturo vina in posledično na njegov okus. Najboljša oblika kozarca za vino je oblika keliha z dolgim pecljem. Za bela vina, ki se servirajo hladnejša, mora imeti kozarec daljši pecelj, da temperatura roke ne vpliva na temperaturo vina.
H KATERIM JEDEM LAHKO POSTREŽEMO POLSLADKA BELA VINA?
Vino je neločljivo povezano z jedjo. Bela polsladka vina navadno strežemo k sladicam (slovenskim, sadnim), ribam in belemu mesu. Nekatera pa lahko strežemo tudi kot aperitiv.
Renski rizling (vinorodni okoliši: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina): primerno je kot aperitiv, dobro pa se ujame s skutno gibanico, srednje sladkimi poticami, postrežemo ga lahko poleg jedi iz belega mesa, neverjetno dobro kombinacijo pa predstavljajo palačinke z orehi in kozarec polsladkega renskega rizlinga.
Traminec (vinorodni okoliši: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina): postrežemo ga poleg aromatičnih sadnih kup iz svežega sadja ali poleg orehove potice. Z njim nazdravimo ob jedeh iz prekajenega lososa ali dobro začinjenih telečjih zrezkih. Najbolje se ujame z začimbami, kot so ingver, cimet, rožmarin in poper. Primeren pa je tudi kot aperitiv.
Laški rizling (vinorodni okoliši: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Vipavska dolina): palačinke z orehi, marelični kolač, sadne torte, sirovi zavitki, pogače z marelicami in preproste potice so sladice, ob katerih se prileže kapljica omenjenega vina. Laški rizling lahko postrežemo tudi k telečjemu raguju, k različnim vrstam modrega sira, dobro pa se ujame tudi z domačim kruhom iz krušne peči.
Rumeni muškat (vinorodni okoliši: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Slovenska Istra): družbo naj dela jedem iz morskih sadežev, zaželen pa je poleg nežnih in aromatičnih sladic, predvsem sadnih kup, s hruškami in breskvami.
Sauvignon ( vsi vinorodni okoliši): postrežite ga poleg ribjih jedi – predvsem poleg tunine. Nepogrešljiv je poleg vseh vrst modrega sira in različnih jedi s šparglji. Dobro pa se poda tudi k sladicam iz jabolk in hrušk.
Šipon (vinorodni okoliši: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič): ponudite ga poleg jedi iz špargljev, ajdove pogače ali orehove potice.
Kerner (šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš): priporočamo ga poleg gobove juhe in pehtranove potice.
Chardonnay (vsi vinorodni okoliši): naj bo na mizi, kadar jeste zelenjavne in sirove štruklje. Dobro se ujame s palačinkami, sadnimi tortami in poticami.
Pikolit (vinorodni okoliši: Goriška brda, Vipavska dolina): ponudite ga poleg sadnih kup ali orehovih rogličkov. Primeren je poleg mandljevega peciva.
Ne pozabimo, da so pravi pivci vina kultivirani ljudje, ki imajo do vina odnos. Pravi pivec se ne opija, temveč vino druži z jedmi in občuti vso kakovost, ki mu jo nudi ta plemenita pijača. Moramo se zavedati, da je vino umetnina, ki so jo ustvarili narava, vinogradnik in kletar z mnogo truda.
