Kaj mi pomeni kuhanje? Ogromno. Uživam v kuhanju, v kreiranju, v preizkušanju novih sestavin, novih receptov. Zame je kuharija čisti užitek. Pri kuhanju sem zvesta sebi in svojemu okusu in vselej pazim, da so jedi polnovredne, barvite, zanimive. In seveda zdrave.
Kdaj si začela pisati blog in kaj je botrovalo tvoji odločitvi?
Že pred leti sem se zaradi zdravja morala začeti izogibati določenim živilom. Nikakor pa nisem želela le črtati stvari, ki so mi bile odsvetovane, saj bi s tem močno osiromašila svoj jedilnik – v hrani za kaj takega preveč uživam. Zato sem začela poizkušati sestavine, ki jih prej nisem niti poznala. Nekatere sem tako vzljubila, da so v hipu postale stalnica moje kuhinje. Hkrati sem se vedno igrala z različnimi kombinacijami, ki pa niso ekstremne, temveč morda zgolj malce drugačne od tradicionalnih. Nekatere jedi so mi bile tako zelo všeč, da sem jih fotografirala, predvsem zato, da bi se pozneje nanje še kdaj spomnila, saj sicer vsak dan poskušam kaj novega. Pa tudi sicer rada fotografiram, pa čeprav le z že napol razpadajočim telefonom. Ideja o blogu se mi je zdela zanimiva, a je dolgo nisem uresničila. Se mi je zdelo preveč zakomplicirano, a se je izkazalo, da nikakor ni. Blog je tako postal moja sodobna kuharska 'knjiga'. Pozneje sem si naredila tudi Facebook profil, kjer mi sledi veliko več ljudi, kot bi si kadar koli lahko predstavljala. Številka sicer ni ekstremna, a sem vesela, da je vsak 'lajk' realen.
Kakšne recepte bodo bralci našli na tvojem blogu Cook, Eat & Smile?
Moj blog je poln zdravih, predvsem pa polnovrednih receptov. Ti niso namenjeni ljudem, ki želijo shujšati, temveč vsem, ki so se odločili za zdravo prehrano, hkrati pa si ne želijo, da bi pri tem kakorkoli trpel okus jedi. Kljub temu, da sama precej živil ne smem jesti, pa recepti na blogu nikakor niso enolični, temveč precej pestri – tako vsak zlahka najde nekaj po svojem okusu. Za vse, ki imajo težavo z uživanjem mlečnih izdelkov ali glutena, je na voljo veliko različnih idej, veliko receptov pa je primernih tudi za vegetarijance.
Moje jedi so odraz mojega okusa in mojih najljubših sestavin, ki jih nato združujem v različne kombinacije. Obožujem raznolikost, pa četudi si na žalost ne smem privoščiti vsega. Različne kaše, testenine in slane pite so moje najljubše jedi, ki se jih da pripraviti na 1001 način. Rada imam ribe, tudi mesa se ne branim, pa čeprav večinoma uživam le piščančjega. Vse bolj imam rada sladke jedi, ki so v zadnjem času kar dnevno na meniju. Z največjim veseljem se lotim preizkušanja in kreiranja sladic, ki niso le okusne, temveč tudi zdrave. Sladkanje z bonusom torej. Za kakšno idejo (predvsem v povezavi z določeno sestavino) navadno uporabim kar tuje spletne strani, navadno bloge kuharjev amaterjev, medtem ko slovenskih skorajda ne spremljam. Ne zato, ker ne bi bili dobri, ampak zato, ker nočem, da bi vplivali na moje kreiranje. Večina blogarjev pa tako ali tako nima prehrambenih omejitev, zato lahko kuhajo vse, kar jim poželi srce. Sama pa se dnevno srečujem z izzivom, kako pripraviti okusno jed, brez tega ali onega. Hkrati ne želim, da bi bil izogib določeni sestavini opazen in bi s tem odbila bralce. Nekaj kuharskih knjig seveda imam, a jih navadno le prelistam, za recepte pa jih pravzaprav nikoli ne uporabljam. Včasih sem gledala precej kuharskih oddaj, zdaj ne več. V njih namreč težko najdem recept, ki bi ustrezal mojim potrebam. Prav tako se tudi nikoli nisem izobraževala. Sem zgolj ljubiteljska 'kuharica' brez znanja profesionalnih kuharskih tehnik. Prepričana sem, da je tudi brez njih in zgolj z malo domišljije vsak lahko svoj MasterChef.
Si zagovornica zdravega načina prehranjevanja. Kakšen nasvet bi dala vsem, ki bi radi tudi med prazniki zdravo jedli?
Naj najprej povem, da zdravo nikakor ne pomeni neokusno in da se je mogoče prav fino posladkati tudi brez uporabe belega sladkorja in prečiščene bele moke. Jaz se sladkam vsak dan in čeprav to ni vedno zelo zdravo, pa večinoma vseeno je. Alternativ je danes resnično veliko. Tudi za celiakaše in vse, ki imajo kakršnekoli omejitve pri hrani - bodisi zato, ker se morajo zaradi zdravstvenih težav odpovedati določenim sestavinam ali pa so se zato prostovoljno odločili. Za vse se najdejo primerni recepti, samo malo iznajdljivosti je potrebne. Tako se nikakor ni treba odpovedati okusnim jedem, sploh pa sladicam. Prazniki brez sladkih dobrot, pač ne bi bili pravi prazniki.
Recimo, da letos ti pripraviš 3-hodno božično pojedino za svojo družino. Katere tri jedi bi jim pripravila?
Hm ... Idej je ogromno, a jedi bi vsekakor prilagodila okusom ostalim članom družine. Za predjed morda kakšna fina kremna juhica (na blogu jih imam kar precej) ali pa popečeni kruhki s humusom (čičerikinim namazom), rezinami avokada, češnjevimi paradižniki, baziliko in hrustljavimi bučnicami. Glavna jed bi bil piščanec, začinjen čisto po moje. Pa v pečici pečen sladki krompir, ajdova kaša z zelenjavo (ajdo sta pred kratkim močno vzljubila tudi starša, ki je prej nista nikoli uživala), za sladico pa skoraj zagotovo nekaj čokoladnega. Morda v kombinaciji z malinami in neslano pistacijo. Temna čokolada in rožnati gozdni sadež sta namreč odlična kombinacija, pistacija pa s svojo živahno barvo naredi piko na i. Če bi kuhala le zase, bi se morda raje kot za meso odločila za nekaj morskega.
Zagotovo imaš kakšen dober recept za zdravo, enostavno in polnovredno praznično sladico. Nam ga lahko zaupaš?
Uf, seveda! Obožujem takšne sladice! In pogosto si jih privoščim v večjih količinah in se pri tem tolažim s tem, da so pač zdrave. Zelo težko pa bi izbrala svojo najljubšo. Najpreprosteje je sicer pripraviti različne 'čokolatine', sladice v lončkih, presne kroglice iz suhega sadja in oreščkov ... Osebno obožujem tudi pite. Testo zanje je vselej pripravljeno iz drugačnih sestavin, skoraj vedno pa je brezglutensko. Predlagam, da pobrskate po mojem blogu (www.cookeatandsmile.com) in najdete svojo najljubšo sladico. Sem pa pred kratkim pripravila prav posebno čokoladno torto in skoraj celo 'zmazala' sama, saj mi je bila tako zelo všeč. In četudi so čokoladne sladice morda najbolj priljubljene, tokrat prilagam recept za verjetno najpreprostejše piškotke – sezamove sladke in hranljive zalogajčke.
♦ Sestavine za 12 piškotov:
60 ml javorjevega sirupa
60 ml svetlega tahinija (sezamova pasta)
60 g mletih orehov
pol čajne žličke prave vanilije v prahu
90 g ovsene moke (ali mletih ovsenih kosmičev)
pol čajne žličke sode bikarbone
bel in/ali črni sezam
♦ Postopek:
Tahini* dobro premešaš in v skledico odmeriš ustrezno količino. Dodaš javorjev sirup in vanilijo ter sestavine z metlico (tisto za za stepanje) ročno dobro zmešaš.
V drugi skledi zmešaš moko, mlete orehe in sodo bikarbono. Postopno dodajaš sladek tahini. Zmešaš do gladkega. Zmes je rahlo 'pacasta', a naj te to nikar ne moti.
Iz zmesi oblikuješ kroglice, pri čemer si lahko pomagaš z rahlo pomokanimi rokami. Kroglice nato povaljaš v sezamu in polagaš na pladenj, obložen s peki papirjem. Vsako kroglico s pomočjo kozarca sploščiš. Piškotke za 45 minut postaviš v hladilnik, da se utrdijo.
Pečico segreješ na 175 stopinj Celzija. Piškotke skupaj s peki papirjem preložiš na pekač ter pečeš v ogreti pečici 12 -15 minut. Ohladiš na rešetki.
*tahini je sezamova pasta. Pred prvo uporabo (in če ga ne uporabljaš pogosto) se tahini loči na gostejši spodnji del, ter tekoče sezamovo olje na zgornjem delu kozarca. Zato pred uporabo vedno preveri, če je zmes homogena, sicer jo prej z žlico dobro premešaj. |
Kakšni so tvoji kulinarični načrti za prihodnost?
Kulinaričnih načrtov nimam. Še naprej bom z veseljem kuhala in pekla. Zame je kuhanje neke vrste terapija. Rezanje, mešanje, sprotno preizkušanje in nato dopolnjevanje, popravljanje, dodajanje sestavin ... Kreiranje in kombiniranje... Vse to me sprošča in pomirja. Kuharija je moj največji 'hobi', ki je hkrati tudi zelo uporaben. Jesti moramo pač vsi. Vsak dan, večkrat na dan.
