Pozimi se še kako prileže krožnik tople enolončnice. In v naših krajih je ena od sestavin, ki jo enolončnici pogosto dodamo, ješprenj. Ričet z ješprenom pravimo temu staremu kmečkemu receptu, ki je upravičeno še danes pogosto na mizi. Ješprenj je oluščen ječmen in zaradi tega spada med predelana oziroma rafinirana žita, vendar je od vseh predelanih žit najbolj zdrav. Pozitivna stran pa je tudi ta, da se v primerjavi z ječmenom veliko hitreje skuha.

Na kaj najprej pomislite, ko vam kdo omeni Dolenjsko? Večina verjetno na cviček, številne zidanice, posute po zelenih gričih, in gostoljubne domačine. Veliko manj je med Slovenci znana tradicionalna dolenjska kuhinja, ki pa v zadnjih letih vendarle pridobiva na slovesu in priljubljenosti; tudi na račun lokalnih gostiln, ki v svojo ponudbo vse pogosteje vključujejo fižolove štruklje, ocvirkovko, domače klobase, jagenjčka ter razne dobrote z žara. V nadaljevanju se bomo sprehodili skozi zgodovino pokrajine in predstavili tipične dolenjske kulinarične specialitete.

Med znane prekmurske jedi poleg bograča, bujte repe in gibanice spadajo tudi skutni oziroma kisilakovi rezanci. Osnovni sestavini te hitro pripravljene jedi sta skuta (po domače kisilak) in kisla smetana, ki jo Prekmurci na splošno zelo veliko uporabljajo pri kuhanju. Pripravljene rezance navadno postrežejo kot samostojno jed s skledo solate, na Madžarskem pa so poznani tudi sladki skutni rezanci, ki si jih privoščijo kot posladek po kosilu. V želji, da bi spoznali to preprosto, a nadvse okusno jed, vam v nadaljevanju predstavljamo recept, ki mu je priložen tudi video postopek priprave.

Beli, rdeči ali rjavi fižol v pločevinki je skorajda nepogrešljiva sestavina domače shrambe. Ker se z njegovo uporabo izognemo dolgotrajnemu namakanju in kuhanju, je odlična izbira za pripravo okusnih obrokov tudi med tednom, ko nam pogosto primanjkuje časa. Da pa ga ne boste vedno znova uporabljali samo kot dodatek različnim solatam, vam v nadaljevanju predstavljamo deset okusnih jedi, ki vsebujejo fižol iz pločevinke.

Štruklji poleg potice sodijo med najbolj znane tradicionalne slovenske jedi. Lahko so priloga, samostojna jed ali sladica. Poznamo vlečene, pečene, kuhane ... tokrat pa so nam v Društvu podeželskih žena Ilirska Bistrica pripravili kvašene štruklje, ki so "znamenitost" na Primorskem.

Prekmurski bograč je na prvi pogled zelo preprosta jed. A temu ni čisto tako: priprava je dolgotrajna in zahteva ogromno potrpežljivosti. Prekmurci radi povedo, da ima skoraj vsaka gospodinja svojo različico priprave te okusne jedi na žlico, prav tako naj bi ji domala vsaka dodala kakšno povsem svojo skrivno sestavino. Ker bograč to svobodo pač omogoča. O tem, kateri je potem na koncu najboljši, odločajo bodisi sodniki na tekmovanjih, bodisi jedci, ki pridno praznijo kotel, v katerem je pripravljen.

Prava pohorska omleta je ena sama – pripravljena iz biskvitnega testa, bogato premazana z brusnično omako in okrašena s stepeno smetano. Leta 1952 jo je ustvaril Franc Pogačar, kuhar Poštarskega doma na Mariborskem Pohorju, v njeni pripravi pa so se preizkusili tudi tekmovalci MasterChef Slovenija. Če vas zanima, kako se slavna omleta pripravi, vam v nadaljevanju razkrivamo celoten recept.

Rahla, mehka in omamno dišeča – taka je prava belokranjska pogača, ki jo vedno postrežemo toplo in je nikoli ne režemo, temveč lomimo oziroma trgamo po poševno zarezanih črtah. Gre za tradicionalen slovenski proizvod, ki od leta 2001 dalje sodi med zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z označbo tradicionalnega ugleda. Nekoč so jo pekli predvsem v vinorodnih okoliših, saj se odlično poda k vinu in mesnim jedem, danes pa si jo lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Rabimo samo malo moke, kvasa in vode ter ščepec izbranih začimb. In zabava se lahko začne!

Naj bo razkošno nedeljsko kosilo ali hitra večerja med tednom – dobra piščančja juha, enolončnica ali obara je v obeh primerih odlična izbira. V mrzlih dneh nas prijetno pogreje, po prekrokani noči pomiri razdražen želodec, vedno pa nas prijetno nasiti. Okusni kombinaciji nežnega piščančjega mesa, zelenjave, začimb in izbrane zakuhe se pač težko upremo. Tudi takrat, ko se spopadamo z boleznijo, saj naj bi po ljudskem izročilu čista kokošja juha okrepčala telo in nam dala novih moči.

Da so še bolj okusni in hrustljavi, smo jim dodali rumenjake, spekli pa smo jih kar v pečici.

Odlično suho pecivo za praznovanja, zabave in popestritev praznikov.

Tradicionalna jed slovenske kuhinje.

Stara slovenska jed, ki je priljubljena tudi danes.

Priljubljena slovenska enolončnica iz ješprenja, zelenjave in prekajenega mesa.

Star recept istrskih non.