S širitvijo proste trgovine se je spremenila ekonomska dostopnost, hkrati pa se je tudi razširila ponudba in mnogovrstnost živil na našem trgu. Tako so danes na prodajnih policah poleg slovenskih pridelkov na voljo tudi pridelki iz tujine – nekateri so iz bližnjih držav, drugi pa so do prodajnih polic prepotovali več tisoč kilometrov. In zagotovo se marsikdo pred nakupom znajde pred pomembno odločitvijo: ali kupiti uvožene pridelke, ali poseči po lokalnih pridelkih?
Kupovanje lokalno pridelane hrane je torej vedno bolj »moderno«, še zlasti med okoljsko in zdravstveno osveščenimi potrošniki. Kljub poznavanju vseh prednosti (več zdravju koristnih snovi in izrazito manj pesticidov, boljši okus in aroma, krajša pot do prodajnih polic) višja cena ni edini vzrok, zaradi katerega se ljudje ne odločajo za nakup lokalno pridelanih izdelkov. Ovira je tudi nezaupanje vanje. Verjetno ste tudi vi kdaj podvomili v izvor svežega sadja ali zelenjave, ko ste stali pred prodajno polico. Ali o izvoru zelenjave na tržnici. Takšni dvomi so pogosti, še posebej v časih, ko mediji nenehno poročajo o različnih prevarah. Zato je pomembno, da kupec ve, kako lahko na prodajnih policah ali pri trgovcih oziroma branjevcih preveri, ali je sveže sadje oziroma zelenjava, ki jo kupuje, resnično lokalno pridelana in ustrezne kakovosti.
Na kaj mora biti kupec pozoren pri nakupu svežega sadja in zelenjave?
Na prodajnem mestu morata biti sadje in zelenjava označena v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje predpakiranih živil, in v skladu z ustreznim tržnim standardom, razen kadar gre za posamezen plod ali zelo majhno količino sadja in zelenjave, ki je zavito v folijo za ohranjanje svežine. Pri oznaki blaga je država porekla s polnim imenom obvezna za trgovsko blago, za blago iz lastne proizvodnje pa je dovolj že izobešena ali postavljena oznaka stojnice oziroma (poslovno) ime proizvajalca. To je v primeru prodaje lastnih proizvodov tudi podatek o poreklu. Označba porekla mora biti v bližini prodajne police z izdelkom, označeno mora biti jasno, tako da ni možna zamenjava z drugim izdelkom. Poreklo nam pove, kje so sadje in zelenjavo pridelali, na podlagi česar lahko sklepamo o tudi načinu transporta, zorenja in skladiščenja pridelkov. Za trgovsko blago je obvezna tudi oznaka kategorije kakovosti za tiste vrste sadja in zelenjave, ki se razvrščajo v kakovostne razrede (jabolka, agrumi, hruške, kivi, solata in endivija, breskve in nektarine, jagode, paprika, namizno grozdje, paradižnik). V primeru, da vsebina ni vidna od zunaj, mora biti sadje oziroma zelenjava označeno tudi z imenom (ali vrsto).
Za marsikaterega kupca pa je pomemben tudi podatek o načinu pridelave. Od načina pridelave sta odvisna tudi izgled, kvaliteta in cena živila. Zagotovo imajo največ prednosti ekološko pridelana živila, ki so pridelana brez uporabe kemičnih preparatov, pesticidov, antibiotikov in mineralnih gnojil. Takšna živila morajo biti označena z enotno označbo »ekološki« in to šele potem, ko je bilo živilo pridelano oziroma predelano v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Za te izdelke se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta »bio« in »eko«. Vsako ekološko živilo mora biti opremljeno tudi s šifro organa, ki izdaja certifikate in z evropskim logotipom.
