Dovolj je le, da zavijete z zagorske vinske ceste. Kajti prav s te ceste je angleški dvor redno uvažal purane in mlince, danes pa London navdušujejo zagorske sladke ledene trgatve. Na hribčku je kraljevski občutek zagotovljen. Pravljica je na dvoru, pravljica je na hribčku, pravljica je na mizi, pravljica je v Zagorju.

Pri Budinšćini se ne morete izgubiti, čeprav je prav tu največji zagorski vinograd – znameniti Vinski vrh. Kajti vsak, ki zapre oči, ga palčki odpeljejo v restavracijo, kjer se domače specialitete zlivajo z edinstvenim bluesom zagorske ustne harmonike. V stubiškem okraju, pod gostimi sljemenskimi gozdovi, v Lojzekovo hižo privabljajo edinstvene jedi iz sljemenskih gob. Ne bodo se izgubil niti ti, ki bodo prisluškovali zvoku bistrih potokov, ker leseno kolo pri Majsecovem mlinu kliče na kosilo, ki si ga bodo zapomnili. Tistim, ki srce zaradi ljubezni močneje utripa, bodo vedno našli svoj kotiček ali vuglec po zagorsko – zato je romantični Vuglec breg zanje najboljša izbira. Kajti kaj je lahko bolj romantičnega od penine in domačih specialitet iz peči babice Roze, postreženih v stari zagorski hišici (hižici).

Ne bodo se izgubili niti ti, ki sledijo zgodbi nesrečne ljubezni Veronike deseniške, o kateri se še danes govori pri Grešni gorici, blizu Desinića. No, še več se govori o sijajnem bučnem zavitku oziroma zlevanki. Klet Kozjak pri Sv. Križu Začretje na svoj hrib vabi z edinstvenim kozjim sirom, ki se je izkazal kot sijajna podlaga za uživanje v vinski ponudbi.

O vinih in domačih specialitetah se lahko veliko tudi naučite – restavracija Stara šola je le ena od mnogih, ki nudijo edinstvene obroke iz lokalnih in svežih ekološko pridelanih sestavin in plodov zagorskih gozdov, polj in travnikov.