Slovenska velikonočna jajca so ena od najlepših v Evropi. Najlepše in okolju neškodljive barve za pirhe dobimo s tradicionalnimi slovenskimi tehnikami: prekuhani čebulni olupki (rjavo-rdeča), žafran in češminove korenine (rumena), hrastovo lubje (črno), teran (sivo-vijolično) ... Glede na pokrajine v Sloveniji obstajajo tudi različne tehnike barvanja in okraševanja: posnemanje narave, geometrični vzorci ...
Pri kupljenih barvah imajo drsani pirhi bolj bele rise, hkrati pa jih je težje obdelovati.FOTO: Shutterstock
Drsanke izvirajo iz Bele krajine. Rjavo-rdeča barva je rezultat rdečih čebulnih olupkov, vzorce pa delamo z olfa nožem (nožičkom). Če nismo vešči praskanja pirhov, lahko naberemo nekaj lepih listov ali rožic, ki jih pritisnemo na jajca in jajca previdno položimo v nogavico iz najlona, ki jo zavežemo in položimo v čebulne olupke. Da se listi držijo jajca, lahko za lepilo uporabimo kar razžvrkljan beljak, s katerim premažemo liste, cvetove ... Pri pirhih, obarvanih v čebulnih olupkih, lahko na lupini delamo tudi barvne nianse. Lahko se poigramo s senčenjem – večji kot je pritisk, bol bela je sled nožka na lupini.
Čebulni olupki dajo lepo rdečkasto-rjavo barvo, katera zelo lepo pride do izraza ali če jo praskamo ali oblepimo z listi.FOTO: N.L.
Lepe drsanke lahko naredimo tudi iz kupljenih barv, vendar so pri sami izdelavi poteze, ki jih naredimo z nožem bolj bele, barvo pa je tudi težje praskati. Rdeče pirhe lahko dodatno okrasimo s črnim flomastrom – posamezne vzorce pobarvamo, senčimo in tako dobimo zelo intenzivne odtenke: belo (sled noža), rdečo (barva) in črno (flomaster). Za črno barvo pirhov lahko uporabimo tudi naravna barvila, kot je hrastovo lubje ali črni čaj. Mi vam ponujamo sledeči recept:
Zelo temne pirhe dobimo tudi z uporabo črnega vina, najboljši je teran – ta na obarvanem pirhu pusti vinske kristale, ki se svetlikajo:teranovi pirhi.
Tradicionalni belokranjski pirhi izdelani z voskom in barvami. Podobne so remenke, le da po voskanju pirhe še dodatno obdelajo z nožičem.FOTO: Reuters
Drugi tradicionalen način izdelave pa je s pomočjo voska. Vosek na jajce nanašamo s tulcem, pri tem pazimo, da je vosek ravno prav tekoč. Ko naredimo prvi sloj želenih vzorcev, potopimo jajce v prvo barvo. Ko se jajce obarva, naredimo drugi sloj voskanih vzorcev, nato pa jajce potopimo v drugo barvo. Pazimo, da jajce najprej potopimo v svetlejše barve in šele kasneje v temnejše.
Slovenska značilnost so tudi prekmurske remenke, pirhi v treh barvah (beli, rdeči in črni), katere izdelujejo z voskanjem in barvanjem, kasneje pa uporabijo še tehniko drsanja. Ta tradicija se je ohranila na Goričkem, značilni pa so podobni motivi kot pri belokranjskih drsankah – cvetlični motivi in klasje.
Slavni Vrhničan in prestižna jajčna lupina, ki jo je ponesel iz Slovenije v svet.FOTO: Reuters
Če ste vešči kvačkanja, lahko „obkvačkate“ velikonočni jajček. Vendar, ker je bolj verjetno, da ste bolj spretni s čopičem kot s kvačko, imamo še en trik v rokavu, ki pa se dotika druge tradicije: ukrajinske pisanice.
Zelo znan je tudi vrhniški pirh, za izdelavo katerega mojster uporablja kar vrtalno mašinico z diamantnimi konicami. V izpihano jajčno lupino zavrta več kot 10.000 luknjic!
Ste se nam že pridružili na facebooku? To lahko storite s klikom na
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
