Blejska grmada
►Biskvit:
10 jajc
250 g moke
250 g sladkorja
20 g kakava v prahu
Beljake do trdega stepemo s polovico sladkorja. Rumenjake penasto umešamo s preostalo polovico sladkorja. Na rahlo jih vmešamo med beljake. V maso počasi dodajamo moko in maso med mešanjem na rahlo dvigujemo.
Polovico mase vlijemo v pravokoten pekač. V preostalo polovico vmešamo kakav, nato jo vlijemo v pekač. Obe masi - svetlo in temno - z vilicami premešamo, da nastane videz marmornega kolača. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, približno 20 minut. Pečen biskvit ohladimo in prerežemo, da dobimo dve plasti.
► Vanilijeva krema:
1 liter mleka
5 jajc
140 g sladkorja
140 g ostre moke
1 zavitek vanilijevega sladkorja
V dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Rumenjakom dodamo 2 dl mleka in moko. Dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Preostalo mleko skupaj s 70 g sladkorja in vanilijevim sladkorjem segrejemo. Vroče mleko med nenehnim mešanjem v tankem curku počasi vmešamo v rumenjakovo zmes. Vse skupaj prelijemo nazaj v lonec in na zmerni temperaturi med občasnim mešanjem kuhamo 10 do 12 minut, da se naredi gosta krema. Beljake stepemo v sneg, ki mu postopoma dodajamo preostali sladkor. Beljakov sneg vmešamo v ohlajeno kremo.
► Sladkorni sirup:
300 g sladkorja
1 liter vode
0,5 dl ruma
100 g rozin
Iz sladkorja in vode skuhamo sirup. Dodamo mu rozine in rum. Ohladimo in odcedimo rozine.
► Sestavljanje grmade:
250 g mletih orehov
2 žlici kakava v prahu
Grmado zložimo v primerno veliko in visoko posodo. V pekač položimo polovico biskvita in ga prelijemo s polovico sladkornega sirupa. Potresemo z mletimi orehi in namočenimi rozinami ter prelijemo s polovico vanilijeve kreme. Dodamo drugo polovico biskvita in postopek ponovimo. Po jajčni kremi potrosimo kakav v prahu. Grmado vsaj za 2 uri (najbolje kar čez noč) shranimo v hladilnik.
► Postrežba sladice:
stepena sladka smetana
stopljena čokolada
S sladoledno žlico zajamemo kepico ohlajene grmade in jo serviramo na krožnik. Okrasimo s stepeno smetano in stopljeno čokolado ter pripravljeno sladico postrežemo.
Blejska grmada
Pletne, otok, grad in kremne rezine. To so vsem znane blejske znamenitosti. Sladokusci pa vedo, da kremna rezina ni edina dobrota, s katero se lahko pohvalijo Blejčani. Tu je tudi blejska grmada, katere idejni oče je Janez Pristavec. Prvič jo je pripravil pred več kot 30 leti, njeno prvotno različico pa je poskusil tudi Tito. Vse skrivnosti priprave te znamenite blejske sladice je v kulinarični rubriki Okusno je, ki jo lahko spremljate vsak ponedeljek v oddaji Svet, odkrivala novinarka Marijana Lisjak. Več v videoprispevku!
Bograč, kot ga pripravijo na turistični kmetiji Tompa
Če se vam za kosilo jé kaj na žlico, pa se bojite, da bi bili po takem kosilu prehitro lačni, skuhajte bograč. Ampak si vzemite čas, bližnjic za to jed, ki se imenuje po pastirskem loncu, ni. Bograč je sestavljen iz najmanj treh različnih vrst mesa, zelenjave, krompirja in začimb, vse skupaj pa se kuha najmanj 4 ure. Ekipa oddaje Svet se je odpravila v Ljutomer in se na turistični kmetiji Tompa prepričala, da je vreden tolikšnega truda. Ker pa gre težko brez sladice, so se na koncu posladkali še z ajdovim krapcem. Več v videoprispevku!
Kruh, ki prinaša srečo v zakonu
Ženin in nevesta, svati in bosman - brez tega stoletja ni bilo prekmurske poroke. Bosman je obredni kruh podolgovate oblike, pleten iz kit in okrašen s cvetjem. Prvič je omenjen v 17. stoletju in od takrat je bil osrednji predmet poročnega praznovanja. Z njim so ponekod plesali, nekje uprizorili lažni krst otroka. Običajev je toliko, kot je gospodinj, ki so ga pripravljale. Danes ga peče le še peščica, saj je kruh izpodrinila torta. Ekipa oddaje Svet na Kanalu A se je odpravila v Malo Polano v zadrugo Pomelaj, v kateri so obudili ta stari običaj.
Stara slovenska specialiteta z Bovškega
V tokratni ponedeljkovi kulinarični rubriki Okusno.je se je ekipa oddaje Svet odpravila v vasico Soča, ki se nahaja na pol poti med Bovcem in Trento. Kraji so znani po dobrih sirih in čompah. Čompe je narečna beseda za krompir, že stoletja pa se ga kuha v oblicah in postreže s skuto. Več zanimivosti o sami jedi, ki je značilna za celotno dolino Soče, vam razkrivamo v videu, ki je bil v pondedeljkovi oddaji Svet na Kanalu A.
V hipu pripravljena pomladna kraška jed
Šparglji so cenjene bilke, ki so jih bojda že pred 3000 leti radi uporabljani stari Kitajci, francoski ljubimci pa so jih dan pred poroko jedli v velikih količinah, saj slovijo tudi kot odličen afrodizijak. V tokratni ponedeljkovi kulinarični rubriki Okusno smo pripravili preprosto, a zelo okusno kraško jed z divjimi šparglji - bleke s špargljevo omako.
Stara slovenska specialiteta
»Enega se ima v ustih, drugega se drži pred nosom na vilicah in tretjega se gleda še v skledi kot prihodnjega izbranega!« Tako nekako naj bi se jedli žlikrofi, pravi poznavalec idrijske gastronomije Karel Bezeg. Kako in od kdaj so idrijski žlikrofi del slovenskih krožnikov, si vsak razlaga po svoje. Pri velikosti in nadevu tega idrijskega ponosa pa ni razpravljanja, konec koncev gre za zaščiteno jed, ki je skozi zgodovino ob nedeljah in praznikih razveseljevala knape.
Dve prekmurski specialiteti, ki ju morate poskusiti!
V tokratni rubriki Okusno je v oddaji Svet na Kanalu A se odpravljamo v Prekmurje. V obilici dobrot, ki jih ponuja leva stran Mure, moramo poskusiti prekmursko gibanico, ki jo je opeval tudi literarni ponos Prekmurja, Miško Kranjec. Za tiste, ki jim sladko ne diši preveč, pa smo pripravili tudi dödole. Marsikoga spominjajo na krompirjeve žgance, vendar se Prekmurci ne pustijo. Dödoli so dödoli. Več o izletu v Prekmurje pa v prispevku, ki ga je za rubriko Okusno je pripravila novinarka Marijana Lisjak.
To bo navdušilo vse ljubitelje domačih jedi
Ivan Cankar je oboževal štruklje, še posebej vrhniške, ki se od klasičnih razlikujejo po tem, da imajo v nadevu tudi suhe slive. V tokratni rubriki Okusno je Adi Omerović razkrival pozabljen Cankarjev recept. Več v videoprispevku!
Slovenska jed, ki se vedno postreže topla in nikoli ne reže!
Rahla, mehka in omamno dišeča – taka je prava belokranjska pogača, ki jo vedno postrežemo toplo in je nikoli ne režemo, temveč lomimo oziroma trgamo po poševno zarezanih črtah. Gre za tradicionalen slovenski proizvod, ki od leta 2001 dalje sodi med zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z označbo tradicionalnega ugleda. Nekoč so jo pekli predvsem v vinorodnih okoliših, saj se odlično poda k vinu in mesnim jedem, danes pa si jo lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Rabimo samo malo moke, kvasa in vode ter ščepec izbranih začimb. In zabava se lahko začne!
