Življenje v modernem svetu zna biti naporno, saj od nas med drugim zahteva tudi skrbno načrtovanje nabave in shranjevanja živil. Kakovost našega prehranjevanja je tako odvisna tudi od tega, kako se organiziramo pri vsem, kar je povezano s hrano in koliko vemo o shranjevanju živil. Že v trgovini moramo biti dosledni, vzeti si moramo dovolj časa, da preverimo kakovost izbranih živil, in pazimo, da sadja ali zelenjave na poti do doma ne bomo zmečkali. Po prihodu domov pa nikar ne tlačimo vsega povprek v hladilnik – številna živila namreč ne prenesejo nizkih temperatur!
Najprej dobro poglejmo v hladilnik: moramo se zavedati, da v hladilniku ni povsod enako mrzlo! Temperatura na policah in vratih hladilnika se navadno giblje od 0 do 7 stopinj Celzija. Najtopleje je v vratih in v spodnjem predalu za zelenjavo. Nekateri hladilniki imajo tudi predale z eno ali z dvema zvezdicama, ki hladijo do –12 stopinj Celzija in v katerih živila hranimo od 1 do 3 tedne, ter predale s tremi zvezdicami, kjer je povprečna temperatura okoli –18 stopinj Celzija. V takšnih predalih se nekatera živila obdržijo tudi do več mesecev.
Pa si poglejmo, KJE hranimo določena živila in KAKO DOLGO?
V VRATIH HLADILNIKA:
- pijače, sveže mleko (odprto od 3 do 5 dni)
- maslo, jajca (praviloma od 4 do 6 tednov)
- kečap, gorčica (od 2 do 6 mesecev)
- jogurt, smetana (odprto od 2 do 3 dni)
- skuta, kremni sir (odprto 7 dni)
- sladka smetana, kefir, pinjenec, maskarpone (od 3 do 5 dni)
- mehki siri (od 4 do 10 dni)
- trdi siri (do 2 tedna)
- kremne sladice (do 3 dni)
- hladni narezki, ostanki od obroka, kuhane jedi (največ 3 dni)
NA SPODNJIH POLICAH:
- mesne delikatese (od 5 do 7 dni); če so v kosu, jih lahko obdržimo tudi dlje
- sveže meso (od 2 do 5 dni)
- mleto meso, surove klobase (24 ur)
- morski sadeži (od 1 do 2 dni)
- sveže ribe (24 ur)
PREDAL ZA ZELENJAVO:
- listnate solate (od 2 do 3 dni)
- sveže gozdne ali gojene gobe (od 2 do 3 dni)
- zelišča (od 2 do 7 dni)
- korenasta zelenjava (od 1 do 2 tedna)
- zelje, cvetača, brokoli, ohrovt (od 1 do več tednov)
- sveže jagodičevje (od 1 do 3 dni)
ČESA NE HRANIMO V HLADILNIKU?
- določene zelenjave (jajčevci, krompir, česen, paprika, paradižnik, bučke, čebula)
- jabolk, banan, kivijev, agrumov in drugega južnega sadja.
OSEM ZVIJAČ IN NASVETOV ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL
1. Odtajanega živila nikoli spet ne zamrznemo! Izjema so seveda kuhani ostanki.
2. Številne vrste sadja in tudi nekatere vrste zelenjave ne prenesejo nizkih temperatur. Paradižniki na primer v hladilniku izgubijo svojo žlahtno aromo. Banane mraza sploh ne prenesejo, lubenico pa v hladilnik postavimo le za kratek čas, saj bo le tako ravno prav osvežujoča.
3. Zelenjave in sadja nikoli ne hranimo skupaj. Nekatere vrste sadja, zlasti jabolka, med zorenjem sproščajo etilen, zaradi katerega zelenjava hitro ovene. Ta učinek pa lahko tudi izkoristimo: trd avokado bo ob jabolku hitreje dozorel.
4. Neprijetnim vonjavam v hladilniku se izognemo tako, da vanj položimo polovico jabolka, ki jo vsak teden zamenjamo. Vonjave lahko nevtraliziramo tudi tako, da v hladilnik položimo skorjo kruha ali skodelico pecilnega praška.
5. Globoko zamrznjeno meso odtajamo počasi – najbolje, da ga nekaj časa pred uporabo preložimo v hladilnik, saj se bo tako enakomerno odtajalo in izločilo manj dragocenega mesnega soka.
6. Surova živila naj bodo ločena od kuhanih.
7. V hladilniku ne puščamo odprtih konzerv.
8. Sveže meso in ostanke hrane je najbolje hraniti na krožniku, brez embalaže, pokrito s kuhinjsko krpo ali alufolijo.
Poleg živil, ki jih skoraj vsak drugi dan kupujemo sveža, pa obstajajo tudi taka, ki jih pri kuhanju nujno potrebujemo (npr. moka, sladkor, sol, zaprte pločevinke, kosmiči, olje, kis, med, kava, čaj, čokolada ...). Takšna živila hranimo v shrambi dalj časa, dobro pa je, da jih imamo vedno na zalogi.
Kakor koli: ni ga čez preizkušeno shranjevanje na zalogo! Vsekakor moramo upoštevati tudi minimalni rok uporabnosti, do katerega nam proizvajalec zagotavlja prvovrstno kakovost. A tudi če je ta rok potekel, živilo ni nujno pokvarjeno. Manj vode kot ima živilo, tem dlje ga lahko po preteku minimalnega roka brez pomislekov uporabimo (npr. suhe krompirjeve izdelke, kot je prašek za krompirjev pire). Vendar bodimo vseeno zelo pazljivi!
