Otroštvo je čas, ki je namenjen raziskovanju, odkrivanju in učenju. Otroci so kot nekakšni mali raziskovalci, ki se radi učijo o svetu, ki jih obdaja; radi odkrivajo nove stvari in s pomočjo igre osvajajo nove veščine in spretnosti. Zato tudi kuhinja in vse, kar se dogaja v njej, otroke že od malih nog neizmerno privlači. Majhni kobacači uživajo v ustvarjanju "glasbe“ z lonci, pokrovkami, kuhalnicami in ribežni; malo večji otroci pa z veseljem odkrivajo skrivnosti omaric in predalov, v katerih se skrivajo neštete bolj ali manj čudne priprave in aparati. Tudi v otroški igri lahko že zelo zgodaj opazimo posnemanje odraslih v kuhinji (delanje potičk iz peska; pripravljanje obrokov v otroških kuhinjah; pripravljanje čajank ...).
Smiselno je, da otroke vključimo v proces pripravljanja hrane (npr. mešanje sestavin, razbijanje jajc, dodajanje sestavin ...), jim omogočimo, da spoznajo različne vrste, oblike in stanja živil ter njihov pomen za rast in razvoj. "Zdrav“ odnos do hrane in prehranjevanja bodo na ta način pridobili spontano, kar sami od sebe.
ZAKAJ JE DOBRO, DA OTROCI SODELUJEJO PRI PRIPRAVI HRANE?
Tehtnih razlogov za to je več:
- otrok, ki je sodeloval pri pripravi hrane, jo bo zelo verjetno tudi z največjim veseljem pojedel;
- kuhanje, pri katerem sodelujejo otroci in starši, družino povezuje in krepi njene vezi;
- z učenjem kuhanja otrok hkrati spoznava pomen zdravega prehranjevanja;
- med kuhanjem si otroci širijo besedni zaklad in večajo matematično znanje (npr. štejejo, tehtajo) ter razvijajo ustvarjalnost;
- s kuhanjem se otrok uči skupinskega dela in razdelitve vlog, kar mu bo koristilo pozneje v življenju;
- kuhanje spodbuja razvoj otrokovega mišljenja. Med kuhanjem otroci živila razporejajo, analizirajo, klasificirajo in primerjajo. Razvija se tudi problemsko učenje, ko morajo iz določenih živil, glede na dana navodila, pripraviti obrok;
- kuhanje je tudi odlična priložnost za razvijanje otrokovih motoričnih spretnosti. Ko otroci gnetejo, oblikujejo in mešajo, razvijajo hkrati grobo in fino motoriko. Koordinacija med očmi in kontrolo mišic pa se razvija, ko režejo, zlivajo, merijo in lupijo živila.
KAKO NAM LAHKO OTROCI POMAGAJO PRI KUHANJU?
Predšolski otroci nam lahko pomagajo pri pripravi sestavin in pripomočkov, vlivanju tekočin (npr. v pekač); razbijanju jajc; dodajanju suhih sestavin; mešanju; dekoriranju; rezanju mehkih živil (npr. banane); pripravljanju mize in pospravljanju.
Šolarji pa lahko sodelujejo pri naslednjih opravilih: branju navodil in receptov, samostojni pripravi preprostih obrokov, tehtanju sestavin, lupljenju, rezanju, nastavljanju časa, serviranju hrane in dekoriranju mize ...
OTROCI BI RADI POSKUSILI SAMI!
Prav vsi otroci bi z veseljem sodelovali pri pripravi hrane, če jim to seveda starši, ki imajo žal vse prevečkrat premalo časa in potrpljenja, le dovolijo. Zato se le potrudimo in spustimo otroke v kuhinjo, da bodo lahko sami ustvarjali (ali pomagali ustvarjati) jedi, ter jim priskočimo na pomoč, ko jo potrebujejo.
V rubriki Mladi kuhar smo zbrali že več kot 100 receptov, ki so primerni za mlade kuharske mojstre, npr. jagodna krema, kokosove kroglice, testenine s tuno in jajci, pujski v srajčki, sadni lonček z jogurtom ali hitra pica iz francoske štruce.
Starši, ki jedi pripravljajo skupaj s svojimi otroki, so pogosto presenečeni, ko ugotovijo, kako hitro in koliko znanja zlahka osvojijo njihovi otroci. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna – in kaj je boljšega kot to, da si bo otrok, tudi če mame ne bo vedno zraven, znal pripraviti zdrav, polnovreden obrok?
