Prekmurski bograč je na prvi pogled zelo preprosta jed. A temu ni čisto tako: priprava je dolgotrajna in zahteva ogromno potrpežljivosti. Prekmurci radi povedo, da ima skoraj vsaka gospodinja svojo različico priprave te okusne jedi na žlico, prav tako naj bi ji domala vsaka dodala kakšno povsem svojo skrivno sestavino. Ker bograč to svobodo pač omogoča. O tem, kateri je potem na koncu najboljši, odločajo bodisi sodniki na tekmovanjih, bodisi jedci, ki pridno praznijo kotel, v katerem je pripravljen.

V nemško govorečem prostoru je skorajda ni gostilne ali restavracije, v kateri na meniju ne bi našli znamenitega dunajskega zrezka. Skozi stoletja je tanek, v maščobi ocvrt paniran zrezek iz teletine postal priljubljena jed vseh generacij. Sodi med najbolj znane specialitete dunajske kuhinje, čeprav naj bi v resnici izhajal iz Italije. In ne, svinjskemu ocvrtemu zrezku ne smete reči ''dunaj'c'', vas bodo podučili Avstrijci.

Ob koncu 19. stoletja, ko je trtna uš opustošila bizeljske vinograde, je cesarski Dunaj na Bizeljsko kot humanitarno pomoč poslal ajdovo seme. To je tamkajšnje prebivalce rešilo lakote, saj so iz ajde pripravljali najrazličnejše jedi. Še zlasti priljubljen je bil ajdov kolač s skuto v obliki povitice – potice, ki so ga navadno pripravljali ob težaških delih v vinogradu in praznikih, danes pa je priljubljen slan poobedek. Če bi radi tradicionalno slovensko jed poskusili tudi vi, vam v članku ponujamo celoten recept.

Bujta repa, priljubljena prekmurska narodna jed, se tradicionalno pripravlja v času kolin, torej pozno jeseni oziroma takrat, ko se zunaj shladi. Od tod tudi ime, saj "bujiti" v prekmurščini pomeni "ubiti". Za pripravo potrebujemo preposte domače sestavine, kot so svinjske kosti, kisla repa in prosena kaša, poznavalci pa pravijo, da je jed najboljša, ko je vsaj enkrat pogreta. O tem se lahko prepričate kar sami, v pomoč pri pripravi pa naj vam služi spodnji recept.

Večina Slovenije na veselicah in preostalih bolj sproščenih družbenih dogodkih ne more brez čevapčičev, v Beltincih pa ne morejo brez malce drugačne hitre hrane – slastnih ocvrtih langašev. Tradicionalno se pripravljajo iz krompirjevega testa, gospe iz turističnega društva Beltinci pa so novinarki kulinarične rubrike Okusno je v oddaji Svet pokazale, kako se pripravijo jogurtovi langaši. Poglejte si video!

Ivan Cankar je oboževal štruklje, še posebej vrhniške, ki se od klasičnih razlikujejo po tem, da imajo v nadevu tudi suhe slive. V tokratni rubriki Okusno je Adi Omerović razkrival pozabljen Cankarjev recept. Več v videoprispevku!

Rahla, mehka in omamno dišeča – taka je prava belokranjska pogača, ki jo vedno postrežemo toplo in je nikoli ne režemo, temveč lomimo oziroma trgamo po poševno zarezanih črtah. Gre za tradicionalen slovenski proizvod, ki od leta 2001 dalje sodi med zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z označbo tradicionalnega ugleda. Nekoč so jo pekli predvsem v vinorodnih okoliših, saj se odlično poda k vinu in mesnim jedem, danes pa si jo lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Rabimo samo malo moke, kvasa in vode ter ščepec izbranih začimb. In zabava se lahko začne!

Med najbolj znane slovenske jedi zagotovo sodijo potica, žganci, gibanica, štruklji, žlikrofi, jedi iz kislega zelja in različne pogače. Meso je bilo včasih na mizi le ob posebnih priložnostih, goveja juha, pečenka in pražen krompir pa so tudi danes sinonim za klasično slovensko nedeljsko kosilo.

Da so še bolj okusni in hrustljavi, smo jim dodali rumenjake, spekli pa smo jih kar v pečici.

Odlično suho pecivo za praznovanja, zabave in popestritev praznikov.

Tradicionalna jed slovenske kuhinje.

Stara slovenska jed, ki je priljubljena tudi danes.

Priljubljena slovenska enolončnica iz ješprenja, zelenjave in prekajenega mesa.

Star recept istrskih non.