'Ko si že čisto sit, imaš vedno prostor še za malo šmorna'
Slovenci se vedno pogosteje vračamo k tradiciji in preprostim domačim jedem, ki so jih pripravljale že naše mame in babice. Med njimi je tudi cesarski praženec oziroma 'šmorn', ki je v zadnjih letih postal ena najbolj priljubljenih sladic na najrazličnejših dogodkih po Sloveniji. Zasluga gre družini Jezeršek, ki je že skorajda pozabljeno sladico oživila in jo ponovno pripeljala med ljudi. In to je je zgolj ena od uspešnih kulinaričnih zgodb projekta Jezeršek 360° – srčne zgodbe odgovornosti.
»Mineva skoraj 40 let, odkar sta mama in oče začela družinsko zgodbo, ki sta jo uspešno predala nam, štirim bratom, in mi jo razvijamo dalje. In zdaj je prišel trenutek, ko predstavljamo novo kulinarično zgodbo,« je zbrane goste na predstavitvi projekta Jezeršek 360° nagovoril Luka Jezeršek. Kot je povedal kuharski mojster in sodnik tekmovanja MasterChef Slovenija, gre za srčno zgodbo, ki pripoveduje o spoštovanju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Družina Jezeršek od nekdaj ustvarja kulinarične zgodbe, ki jih navdihujejo pristnost, družina, tradicija, doživetja in odličnost. In ker Dvor Jezeršek letos praznuje 250 let, so se odločili, da z odgovornostjo do dediščine in družbe svoje zgodbe povežejo v srčne zgodbe odgovornosti. »Za nas je ključnega pomena, da zgodbam dodamo svoj pečat in smo odgovorni do okolja, v katerem ustvarjamo in s katerim predano gradimo družinsko podjetje kot inovativno, odgovorno in trajnostno naravnano,« pojasni Luka Jezeršek. V zgodbi Jezeršek 360° se tako želijo pokloniti družini, tradiciji in okolju, hkrati pa vanjo vključiti tudi širši krog ljudi, ki so našli trden steber v tradiciji in to tradicijo tudi uspešno popeljali v prihodnost.
V sodelovanju s kmetijo Toplak se je rodli Lukov triletni projekt kakovosti predelave, pridelave in ponudbe slovenske govedine – vse od izbire pasme, reje in odgovornega zakola do zorenja mesa v lastnih zorilnicah v Sori ter priprave in ponudbe zorjene govedine v restavracijah. »360 pomeni, da vzamemo celo govedo in ga tudi v celoti porabimo. Boljše kose, kot so hrbet, in križni del porabimo na Dvoru, iz bočnikov in stegen pripravljamo jed na cateringu, iz potrebuševine pa pripravljamo zelo dobre omake, juhe in fonde.« Kot pravi Jezeršek, je treba s kakovostno surovino tudi spoštljivo ravnati. V primeru dobrega kosa govedine moramo tako predvsem paziti, da ga ne prepečemo, pri začinjanju pa smo čimbolj zmerni. Zorjena slovenska govedina je že sama po sebi polnega okusa, zato za obogatitev njenega okusa zadostujejo zgolj sol in poper ter malo olivnega olja ali masla.
V srčno zgodbo sta vsak s svojo predanostjo, spoštovanjem kulinarične dediščine in tradicije, predajanjem znanja naslednjim generacijam in ljubeznijo do kulinarike, vključena tudi oče Franci in mama Sonja Jezeršek. V Francijevi špajzi domujejo hišni suhomesnati izdelki, mama Sonja pa oživlja zapuščino tradicije z eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih slovenskih prazničnih sladic – potico.
Po zaslugi simpatičnega Vida Srpaka je cesarski praženec oziroma 'šmorn', preprosta sladica naših mam in babic, postala ena izmed najbolj priljubljenih in prepozavnih sladic na najrazličnejših dogodkih po Sloveniji in v tujini. Jezerškov šmorn se pripravlja po originalnem receptu iz lokalnih sestavin, njegova posebnost pa je postopek karamelizacije in dodatek masla, ki poudarita njegov okus. Na vprašanje, zakaj je 'šmorn' pri Slovencih tako priljubljen, Luka odgovori v smehu:. »Tudi takrat, ko si že čisto sit, imaš na koncu vedno prostor še za malo šmorna.«
V zgodbi Jezeršek 360° pa se ne prepletajo samo kakovostni slovenski produkti, temveč tudi številni družbeno odgovorni projekti. Družina se od leta 1998 vsako jesen pridruži dobrodelni licitaciji barikov kleti Vinakoper. Z udeležbo na dražbah so postali eden izmed največjih donatorjev pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Izola.
Kot zaključi Jezeršek, je projekt 360° le začetek celotne zgodbe trajnostnega razvoja in povezovanja z lokalnimi proizvajalci. »Opažam, da ima veliko mladih ljudi zanimive poslovne ideje, pa si nekako ne upajo oziroma ne znajo začeti. Želim si, da ko bo ideja o našem projektu prišla v medije, da nam bodo ljudje pisali v želji, da bi jim pomagali pri soustvarjanju njihovih zgodb. Spodbujam slovenske proizvajalce, pridelovalce in predelovalce, da skupaj naredimo več.«
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.