Hranilna vrednost 100 g krompirja v povprečju znaša približno 351,456 kJ (84 kcal). Poleg tega, da krompir vsebuje kar 80 % vode, je bogat tudi z dragocenimi beljakovinami, železom, kalcijem, magnezijem in številnimi vitamini. Krompir pripravljamo na najrazličnejše načine; lahko ga kuhamo, pečemo, cvremo, pražimo ali pa ga vključimo v različne nadeve. Ravno od načina priprave sta odvisna tudi prebavljivost in energijska vrednost krompirja. Kuhan krompir veliko lažje prebavimo kot pražen, pečen, gratiniran ali ocvrt krompir.

PESTRA IZBIRA KROMPIRJEVIH PRILOG
Danes je krompir zvest spremljevalec različnih jedi, iz njega lahko pripravimo številne odlične in hitro pripravljene priloge, s katerimi zadovoljimo še tako izbirčne jedce. Za uporabo v prehrani je priporočljivo pravilno skladiščenje krompirja, pri čemer je še posebej pomembno, da iz ozimnice odstranimo vse tiste gomolje, ki imajo kalčke in zelene dele, saj ti vsebujejo zelo strupen solanin.  Krompirjeve priloge vedno pripravljamo sproti, saj sveže kuhan krompir dobro vpija omake in začimbe!
►Najbolj klasična krompirjeva priloga je zagotovo krompirjev pire, ki ga pripravimo iz škrobnatih sort krompirja. Okus mu izboljšamo z maslom, smetano, skuto, mlekom, zelišči ali zelenjavo.
► Krompir lahko tudi nadevamo. Za tovrstno prilogo so primerni večji gomolji, ki jih pečemo v foliji ali brez nje. Uporabimo mesne, skutne, sirne ali zelenjavne nadeve, ki naj jih zaokroži okus naših najljubših zelišč. Iz večjih gomoljev lahko pripravimo čolničke s pestom, krompir s tuno, gurmanski krompir z zelišči, v foliji pečen krompir, nadevane kroglice iz pire krompirja ali krompirjeve skledice s fižolom.

►Med zelo nasitne krompirjeve priloge uvrščamo tudi svaljke, njoke ali cmoke, ki jih pripravljamo iz krompirjevega testa. Za pripravo krompirjevega testa uporabljamo škrobnate vrste krompirja, moko, maščobo, jajca in sol, večkrat pa testo začinimo tudi z muškatnim oreščkom! Testo lahko seveda obogatimo in ga hkrati obarvamo z različnimi dodatki, kot so sveža zelišča, zelenjava ali sipino črnilo. Sestavine moramo čim prej zgnesti skupaj, saj krompir ob daljšem gnetenju spusti vlago, testo pa postane mokro. Zato nekateri uporabljajo ostro moko, ki vpija vlago, drugi pa namesto moke raje uporabijo manjšo količino pšeničnega zdroba, ki ima isti učinek. Ker krompirjevi cmoki in krompirjevi svaljki med kuho narastejo, jih vedno kuhamo v večji količini vode. Tako bomo poskrbeli, da se med sabo ne bodo dotikali, obdržali pa bodo tudi lepšo obliko. Iz krompirjevega testa lahko pripravimo tudi ocvrtke, kot so krompirjevi kroketi, polpeti ali krompirjeve pogačice s koprom, vendar moramo biti pri tem zelo pozorni na temperaturo olja. Pri prenizki temperaturi olja se bo testo preveč napilo maščobe, pri previsoki temperaturi pa se lahko zgodi, da bo testo v notranjosti še surovo.
►Iz kuhanega in na kolobarje narezanega škrobnatega krompirja pripravljamo tudi raznovrstne krompirjeve solate. Navadno jih začinimo z oljem, kisom, soljo in poprom, dobro pa se ujamejo tudi s peteršiljem, krešo, drobnjakom, kopercem in seveda - z majonezo. Če se nam klasična krompirjeva solata ne zdi nič posebnega, je vredno poskusiti rusko solato ali solato iz pese in krompirja.