BIZELJSKI AJDOV KOLAČ
♦ Sestavine za testo: 80 dag ajdove moke, sol, malo masla, do 1,5 l vode
♦ Sestavine za nadev: 1,5-2 kg nepasirane skute, 2-3 jajca, 10-15 dag masla, 2 dl kisle smetane, sol, kisla smetana za premaz
Ajdovo moko solimo, poparimo z vrelim kropom (pazimo, da masa ni preredka, ampak bolj suha oziroma "žgančasta"), premešamo s kuhalnico in pustimo, da se moka malo ohladi. Dodamo maslo in vse skupaj s čistimi rokami dobro pregnetemo, da dobimo gladko in enotno testo, ki ga razdelimo na dva ali tri dele.
V skledi zmešamo skuto, jajca, kislo smetano in sol.
Vsak del testa na rahlo pomokani delovni površini tanko razvaljamo (na debelino 3 do 4 mm) in premažemo z nadevom, po katerem narežemo koščke masla. Testo zvijemo kot zavitek in ga položimo v namaščen ali s peki papirjem obložen pekač. Kolač pečemo dobro uro in pol. 20 do 30 minut ga pečemo pri visoki temperaturi (od 180 do 200 stopinj Celzija), nato pa temperaturo znižamo (na 160 do 170 stopinj Celzija), kolač premažemo s kislo smetano in spečemo do konca. Pečen kolač pred serviranjem dobro ohladimo.
Ob koncu 19. stoletja, ko je trtna uš opustošila bizeljske vinograde, je cesarski Dunaj na Bizeljsko kot humanitarno pomoč poslal ajdovo seme. To je tamkajšnje prebivalce rešilo lakote, saj so iz ajde pripravljali najrazličnejše jedi. Še zlasti priljubljen je bil ajdov kolač s skuto v obliki povitice – potice, ki so ga navadno pripravljali ob težaških delih v vinogradu in praznikih, danes pa je priljubljen slan poobedek. Če bi radi tradicionalno slovensko jed poskusili tudi vi, vam v članku ponujamo celoten recept.
Sorodni članki
Bujta repa, priljubljena prekmurska narodna jed, se tradicionalno pripravlja v času kolin, torej pozno jeseni oziroma takrat, ko se zunaj shladi. Od tod tudi ime, saj "bujiti" v prekmurščini pomeni "ubiti". Za pripravo potrebujemo preposte domače sestavine, kot so svinjske kosti, kisla repa in prosena kaša, poznavalci pa pravijo, da je jed najboljša, ko je vsaj enkrat pogreta. O tem se lahko prepričate kar sami, v pomoč pri pripravi pa naj vam služi spodnji recept.
Med najbolj znane slovenske jedi zagotovo sodijo potica, žganci, gibanica, štruklji, žlikrofi, jedi iz kislega zelja in različne pogače. Meso je bilo včasih na mizi le ob posebnih priložnostih, goveja juha, pečenka in pražen krompir pa so tudi danes sinonim za klasično slovensko nedeljsko kosilo.
Slovenska Istra je zelo raznoliko, razgibano in s svežimi živili bogato območje. Tradicionalne jedi iz notranjosti Istre so pripravljene zlasti iz pridelkov domačih vrtov, v obalnem predelu pa na jedilnikih prevladujejo ribe in morski sadeži.
Sorodni recepti
Da so še bolj okusni in hrustljavi, smo jim dodali rumenjake, spekli pa smo jih kar v pečici.
Odlično suho pecivo za praznovanja, zabave in popestritev praznikov.
Tradicionalna jed slovenske kuhinje.
Stara slovenska jed, ki je priljubljena tudi danes.
Priljubljena slovenska enolončnica iz ješprenja, zelenjave in prekajenega mesa.
Star recept istrskih non.