Življenje, kot ga živimo danes, ni zgolj hitro in naporno, temveč nam povzroča tudi veliko stresa in stresnih trenutkov. S stresom pa so povezane številne bolezni, med njimi tudi problem povišanega holesterola v telesu. Če zmanjšamo vzroke za stres, se nam bo posledično tudi zmanjšala raven holesterola. Nekaj pa je tudi na dedni zasnovi, pri kateri pa žal sami ne moramo kaj veliko pomagati. Vse, kar lahko v tem primeru sami storimo, je, da se redno gibamo in uživamo čim manj mastno hrano.
Kaj pa je holesterol?
Na vprašanje, kaj holesterol sploh je, najdemo nemalo odgovorov. Holesterol je mehka, maščobi podobna voskasta bela snov, ki je ključnega pomena pri posameznikovem zdravju. Je eden izmed osnovnih „gradbenih“ materialov za vse celične membrane. Je tudi pomemben dejavnik za tvorbo žolčne kisline, pomaga prebavljati maščobe in lipidotopne vitamine (A, D, E, K) in različne hormone (kortizol, aldosteron, spolni hormoni) . Holesterol je problematičen le takrat, ko ga imamo preveč, saj zviša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Vira za nastanek holesterola sta dva. Večinski del ga nastane v telesu, saj ga jetra ob normalnem delovanju iz nasičenih maščob dnevno proizvedejo okoli 1 g. Po drugi strani pa v telo pride z zauživanjem živil živalskega izvora, kot so mastno meso, perutnina, ribe, morski sadeži, jajca in mlečni izdelki.
„Dober“ in „slab“ holesterol
- lipoprotein nizke gostote (LDL): vsebuje beljakovine in veliko holesterola ter prenaša holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL-holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza. Ateroskleroza ali poapnenje žil je ena najpogostejših bolezni srca in ožilja. Zaradi tega je LDLH "slab" holesterol.
- lipoprotein visoke gostote (HDL): prevladuje beljakovinski del in prenaša holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Deluje kot nekakšen „biološki sesalnik“, saj odstranjuje holesterol iz telesnih celic. Poleg tega HDL tudi zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega HDL-holesterolu pravimo "dober" holesterol; je neškodljiv oziroma celo zaželen.
Kot že omenjeno, so s prenašanjem holesterola po telesu povezani tudi trigliceridi, ki so najpogostejša oblika maščob, tako v prehrani kot v človeškem telesu. Ta vrsta maščobe se prenaša z lipoproteini zelo majhne gostote (VLDL). Ti delčki vsebujejo tudi majhne količine holesterola, ki se lahko nalaga na stenah arterij in s tem povečuje tveganje za srčne bolezni. Če je njihova raven zelo visoka, lahko le-to povzroči vnetje trebušne slinavke.
Kakšna mora biti raven holesterola?
Da se bomo lahko sami prepričali, kdaj je potrebno ukrepati, je dobro vedeti, kakšne so meje holesterola. Povprečna raven holesterola pri večini ljudi v zahodnem svetu znaša okoli 5,9 mmol/l. Nižja je raven skupnega holesterola, bolje bo. Če lahko vzdržujemo raven holesterola pod 5 mmol/l vsaj 2 leti, obstaja zelo velika možnost, da se bodo maščobne obloge v našem telesu umaknile in stabilizirale.
Priporočljive vrednosti holesterola:
- skupni holesterol: pod 5,0 mmol/l
- LDL holesterol: pod 2,5 mmol/l
- HDL holesterol: nad 1,2 mmol/l
- trigliceridi: pod 1,5 mmol/l
Kaj jesti?
Za zniževanje slabega in povišanje dobrega holesterola je pomembno, da uživamo po večin nenasičene maščobe. Nahajajo se v oreščkih in namazih iz oreščkov, olivah, ribah, avokadu, soji in namazih iz soje, olivnem olju, repičnem olju, arašidovem olju, sončničnem olju, žafraniki in zeleni listnati zelenjavi.
Za konec pa vam ponujamo nekaj idej za pripravo jedi, s pomočjo katerih lahko znižujete holesterol:
- Avokadova solata s kozicami
- Brancin iz pečice
- Postrv z zelišči
- Postrv s šparglji
- Repki z meto in rukolo
- Solata z rozinami, jabolki in korenjem
- Solata s testeninami in tuno
- Flambiran ananas z medom
- Sadje v pomarančni košarici
