Kaki najlepše uspeva na območjih z milo zimo in blagimi poletji. Na Kitajskem so ga pridelovali že v 8. stoletju, od tam se je razširil na Japonsko, že sredi 19. stoletja pa so ga začeli gojiti tudi v Kaliforniji.
Tudi pri nas kaki ni več nobena redkost. Pri nas ga gojijo v Strunjanski dolini, kjer že od leta 2001 v začetku novembra sočnemu sadežu v čast priredijo Praznik kakijev. Manj znano pa je, da lepo uspeva tudi v notranjosti Slovenije. Spomladi začne brsteti šele sredi maja, zato se izogne zgodnji spomladanski pozebi, ki bi pomorila mlade brste. Za sadjarje je zanimiv tudi zato, ker je eno redkih sadnih dreves, ki ga pred boleznimi ni treba ščititi s kemijskimi pripravki. Kakiji dozorijo zelo pozno. Običajno ostanejo na vejah samo plodovi, ko je listje že odpadlo z drevesa. Oberejo jih šele po prvi slani v novembru, ko se obarvajo rumenooranžno oziroma rdeče.
Kakije delimo na dve skupini. Vrste, katerih plodovi vsebujejo veliko tanina in so užitni šele, ko povsem dozorijo, njihovo meso pa postane povsem mehko in želatinasto, ter vrste s plodovi z manj tanina, ki jih lahko jemo, še preden se povsem omedijo (vanilija kaki). Odličen sadež je že marsikomu pokvaril veselje, ker je ugriznil vanj, ko še ni popolnoma dozorel. Takšen sadež nam usta skoraj dobesedno "potegne skupaj". Če bi se temu radi izognili, kupite raje vanilijeve kakije – pri njih te nevarnosti ni, hranljivi in okusni pa so prav tako kot njihov sorodnik.
Star japonski pregovor pravi: "Ko kakiji pričnejo rdečeti, doktor medicine postane moder".
Sladek in aromatičen sadež ni zgolj zelo okusen, temveč tudi zelo hranljiv, saj vsebuje veliko vitaminov (C, B1, B2, B6), mineralov (kalij, magnezij, baker in fosfor), vlaknin, pektinov, taninov, ima pa tudi nizke vsebnosti maščob in beljakovin. Z dvema kakijema na dan bomo potešili telesno potrebo po predstopnji provitamina A, torej karotenoidih.
Kako kakije kupujemo in skladiščimo
Izberemo sveže sadeže z živahno rumenooranžno barvo. Sadeži ne smejo biti poškodovani ali odrgnjeni. Ne povsem zrele kakije je najbolje shraniti v kleti, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih položimo v plastične vrečke in shranimo pri temperaturi okoli 0 stopinj Celzija. na takšen način shranjeni sadeži, se ohranijo vsaj dva meseca. Nezreli plodovi bodo hitro dozoreli, če jih bomo shranili v vrečko z zrelo banano ali jabolki, kar bo pospešilo njihovo zorenje.
Bi raje svežega ali v sladici?
Kakije si lahko privoščimo zrele ali posušene. Pri običajnih sortah kakija najprej počakamo, da se obarva temno oranžno in kožica postane prosojna. Omeden običajen kaki pojemo z žličko, lahko pa ga postrgamo v skodelico in zmeljemo s paličnim mešalnikom, dodamo malo limoninega soka in zmešamo s sladko smetano, zdrobljenimi ali celimi oreščki, skuto ali kuhanimi žiti. Kaki vanilijo lahko jemo takoj, ko se obarva rumeno, čeprav ostane hrustljav. Lahko ga olupimo in skupaj z drugimi vrstami sadja narežemo v sadno solato ali ga pojemo kot jabolko. Iz kakijev lahko pripravimo celo vrsto sladic in tudi drugih jedi:
- posladek s kakiji, mandlji in ledenko;
- kakijev smoothie;
- kakijeva krema s smetano;
- kakijevi prigrizki;
- kakijeva pita;
- kakijev kolač.
Napovejte s kakijem, kako huda bo zima!
S kakijevo koščico lahko napovemo, kako huda bo zima. Koščico po dolžini razpolovimo. V njeni notranjosti se pokaže oblika, ki je lahko podobna žlici, vilicam ali nožu. Vsaka oblika ima svoj pomen:
Nož: zima bo izjemno mrzla; mraz bo tako hud, da nas bo "rezal do kosti".
Žlica: zapadlo bo veliko snega, ki ga bo seveda treba skidati.
Vilice: zima bo zelo blaga, tudi snega bo le za vzorec.
Si radi privoščite kaki? V kakšni obliki ga imate najraje? Pridružite se nam na naši Facebook strani in delite z nami vaše kuharske trike in nasvete. To lahko storite s klikom na
