O tem, kako je kruh prišel na slovensko ozemlje, pričajo številne slovenske pripovedke. Še zlasti je zanimiva pripovedka s Koroške: ''Na Koroškem je ob reki Dravi živel ribič. Ker se je reki želel zahvaliti za njene darove, jo je nekega dne vprašal, s čim ji lahko povrne njeno dobroto. Mati Drava je ribiča poslala v svet po dva hlebca kruha – enega pšeničnega in enega rženega. Ribič je storil, kar mu je bilo naročeno, in vrgel hlebca v reko. Nato je reka začela naraščati in prestopati svojo strugo. Ko je čez nekaj dni voda odtekla, so iz poplavljene zemlje na obeh bregovih Drave začele poganjati drobne zelene rastlinice – na desnem bregu pšenica, na levem pa rž.''
V času avstro-ogrske monarhije smo Slovenci spoznali pestro paleto pekovskega peciva (žemlje, rogljiči, štručke, kajzerice ipd.). Osvojili pa nismo samo oblik, temveč tudi imena. Žemlja in kifeljc (slovensko rogljič) so izrazi, prevzeti iz nemških besed. Kifeljc je kmalu postal tudi vzdevek za policista, saj so avstro-ogrski policisti nosili svoje osebne številke na kovinskih ploščicah pod ovratniki in te so po obliki spominjale na rogljiče.
Kakšna je razlika med kruhom in pekovskim pecivom?
Razlika je v teži in velikosti izdelka. Kruh mora biti težak več kot 250 g, pekovsko pecivo pa 250 g in manj.
Od stopnje mletja je odvisno, koliko sestavin celotnega zrna bo moka obdržala. Višja kot je stopnja mletja, več bo v moki ostalo snovi iz luščine (otrobov), hkrati pa bo v moki tudi več vitaminov, rudnin in balastnih snovi. Tip moke se določi glede na vsebnost mineralnih snovi, ki ostanejo po laboratorijskem sežigu 100 g moke. Čim več je pepela, več rudnin je ostalo v moki. Če pri sežigu ostane približno 850 mg mineralnih snovi, je takšna moka tipa 850. Standardni tipi pšenične moke so 500, 850, 1100 in 1800; ržene moke pa 750, 950 in 1250.
Še nekaj zanimivih dejstev o kruhu:
≈ Kruh je verjetno edino živilo, ki ga poznajo ljudstva vseh ras in kultur.
≈ Lomljenje kruha je univerzalno znamenje miru.
≈ Povprečna rezina kruha vsebuje zgolj 1 gram maščobe.
≈ Murphyev zakon pravi, da se z marmelado namazana rezina kruha pri padcu vedno obrne na namazano stran.
≈ Poznamo številne pregovore, ki govorijo o kruhu. Zagotovo so najbolj poznani: “s trebuhom za kruhom“, “dober kot kruh“, “če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga“, “iz te moke ne bo kruha“ in “zarečenega kruha se največ poje“.
≈ Kruh je bil včasih pomembno živilo v ljudskem zdravilstvu. Prastaro zdravilo za rane je bilo namočeno pšenično zrnje, otrobi ali kruh v mleku. Pripravek so zavili v krpo in položili na ranjeno mesto. Tople kruhove obkladke pa so uporabljali za zdravljenje glavobola in bolečin v hrbtenici.
≈ Včasih so bili mlinarji zelo iskani botri ali poročne priče, saj so h krstu, birmi ali na svatbo prinesli cenjen beli kruh.
≈ Nekdaj je imel kruh magično oziroma čarobno moč. Ob otrokovem rojstvu so v zibko položili kos kruha, ki je predstavljal darilo vilam rojenicam. Tako so poskušali novorojencu izprositi srečno usodo in ga obvarovati bolezni.
≈ Hlebec kruha je bilo zadnje darilo, ki ga je nevesta dobila od svojega starega doma in prvo darilo, s katerim jo je moževa mati sprejela na novem domu.
≈ Še več zanimivosti o kruhu smo izvedeli ob obisku Pekarne Grosuplje. Veste, koliko kruha vsak dan pripravijo? Odgovor najdete v videoprispevku!
Stari kruh, ki ga ne pojemo, ne zavržemo, temveč ga lahko uporabimo na druge načine. Na kakšne načine ga uporabljate vi? Svoje zanimive ideje in nasvete lahko delite na naši Facebook strani in morda boste prav vi nagrajeni z okusnim presenečenjem. Splošne pogoje sodelovanja si lahko ogledate TUKAJ. Ste se nam že pridružili na Facebooku? To lahko storite s klikom na
