Kruh ima pomembno mesto v naši vsakodnevni prehrani. Običajno ga pripravljamo iz moke, vode, kvasa ali drugega vzhajalnega sredstva in soli. V testo lahko dodamo tudi različne dodatke, s katerimi izboljšamo njegovo kakovost (različne maščobe, mleko, jajca, jogurt ipd.) ali spremenimo njegov okus (mak, začimbe, suho ali sveže sadje, pretlačen krompir, mesnine, sezam, bučna ali sončnična semena, otrobi ipd.). Krušno testo lahko po želji oblikujemo v različne oblike, kot so hlebci, štruce in različno pekovsko pecivo.
Najpomembnejša surovina za izdelavo kruha je zagotovo moka. Moko pridobivamo iz posušenih in zdrobljenih žitnih zrn in semen (npr. pšenica, rž, ječmen, ajda, proso, oves, koruza, pira ipd.), ponekod pa tudi iz orehov, korenin in gomoljev (npr. maniok in krompir). Med krušne vrste moke štejemo tiste moke, iz katerih lahko samostojno zamesimo testo in spečemo kruh. Vsebujejo v vodi netopne snovi – pri pšenični moki so to netopne beljakovine (lepek), pri rženi pa sluzaste snovi (pentozani). Nekrušnim vrstam moke (koruzna, ajdova, ovsena, ječmenova, krompirjeva, riževa, sojina ipd.) pa moramo pri zamesitvi primešati krušno moko. Nekatere moke (kot sta na primer ajdova in koruzna moka) lahko na začetku poparimo – tako še dodatno poudarimo okus moke, iz katere pripravljamo kruh.
Kvas je rahljalno sredstvo, ki za pravilno delovanje potrebuje določene pogoje (zrak, vlaga, hrana in toplota), ki omogočajo razmnoževanje glivic kvasovk. Kvas aktiviramo tako, da ga raztopimo v malo mlačne vode, ki ji dodamo malo moke in žlico sladkorja. Pustimo stati na toplem mestu (na približno 30 stopinj Celzija), da zmes naraste. Pripravljenemu nastavku dodamo preostalo moko in vodo ter sol (običajno 18 g na 1 kg moke).
Ker kvasovke toploto na eni strani prejemajo iz testa, na drugi strani pa tudi iz prostora, je pomembno, da kruh vedno pripravljamo v toplem prostoru in uporabljamo sestavine, ki so ogrete na sobno temperaturo. Pazimo, da prostor tudi ni prevroč, saj se lahko lepek v testu spremeni in ne razteza več dobro.
Zakaj je treba kruh pred pečenjem zarezati?
Med vzhajanjem se povrhnjica testa delno zasuši in ko pride v stik z visoko temperaturo v pečici, hitro zakrkne. Ko kruh zarežemo, pridemo v stik s testom pod povrhnjico, ki je bolj vlažen, zato tudi pozneje zakrkne. Preden kruh zarežemo, ga lahko po vrhu premažemo z mlekom, vodo ali stepenim jajcem.
Peka kruha
Kakovost pečenja kruha je odvisna od pravilno vzhajanega testa in pravilne temperature pečice. Najbolj primerna temperatura za peko kruha je med 180 in 220 stopinj Celzija. V premalo ogreti pečici se skorjica ne bo naredila pravočasno. Plini bodo pri segrevanju uhajali iz testa – posledično testo upade in izgubi sočnost. V prevroči pečici pa se skorjica naredi prehitro in onemogoča raztezanje testa v notranjosti – posledica je razpokan in zbit kruh. Temperaturo in čas pečenja je seveda treba prilagoditi vrsti testa, velikosti kruha in tudi sami moči pečice.
V videoprispevku si lahko ogledate natančen postopek priprave hlebca kruha iz pšenične bele moke, v katerem vam pek Pekarne Grosuplje razkriva tudi nekaj pomembnih nasvetov, ki jih morate pri pripravi kruha upoštevati. Po ogledu videa si oglejte še RECEPT, nato pa zavihajte rokave in si sami specite domač kruh!
Kruh lahko uporabljamo na različne načine. Na kakšne načine ga uporabljate vi? Svoje zanimive ideje in nasvete lahko delite na naši Facebook strani in morda boste prav vi nagrajeni z okusnim presenečenjem. Splošne pogoje sodelovanja si lahko ogledate TUKAJ. Ste se nam že pridružili na Facebooku? To lahko storite s klikom na
