Nekdaj je bil od vseh vrst kruha le redkokdaj na mizi beli kruh iz pšenične moke. Revnejši ljudje so si ga lahko privoščili zgolj za praznične dni (npr. za božič, pust, veliko noč ipd.) in ob praznovanju pomembnejših življenjskih dogodkov, kot so rojstvo otroka, krst ali poroka. Na vseh teh prazničnih dogodkih je kruh predstavljal osrednjo jed, neke vrste sladico oziroma praznično pogačo. Ker jim je bila tudi potica pogosto nedosegljiva, so si iznajdljivi revni ljudje ob pomembnejših praznikih spekli pisani kruh. Pripravljen je bil iz pšeničnega, ajdovega in koruznega testa – zvit v treh različnih barvnih plasteh je spominjal na potico.
Oblikovanje svatbenih kruhov je bila pri nas posebna ljudska umetnost. Svatbena pogača v obliki srca je izdelana s prepletom testenih kit in okrašena s testenim okrasjem. Takšno pleteno srce je polno ljubezenske in poročne simbolike. Že osnovna oblika srca simbolizira ljubezen. Prepleti kit označujejo povezanost v zakonu in blaginjo. Mladoporočenca sta označena s pticama, med njima prekrižana prstana pa sta simbolno znamenje neskončnosti. Motive za okraske so naši predniki vzeli iz narave, da bi z njimi častili beli kruh in mu izrazili spoštovanje in ljubezen. Kruh jim je pomenil simbol blaginje, srce pa simbol ljubezni. Danes pripravo pletenega srca poznajo zgolj redke slovenske gospodinje. Ena od njih je ga. Marjanca Dobnikar, ki je svoje znanje izdelovanja tega zahtevnega izdelka prenesla pekovskim mojstrom v Pekarni Grosuplje. Tam še danes po naročilu izdelujejo pleteno srce in tako skrbijo, da se del krušne dediščine ohranja tudi v sodobnem času.
Z ga. Marjanco Dobnikar smo se pogovarjali o pripravi in simboliki pletenega poročnega srca, Peter Škufca, vodja proizvodnje v Pekarni Grosuplje, pa nam je razložil natančen postopek izdelave pletenega srca. Oglejte si oba videoprispevka!
