Prehranske alergije so lahko neposredno povezane z uživanjem točno določenega živila (npr. mlečni izdelki, oreščki, jajca, pšenica, mehkužci ipd.), problem pa lahko predstavljajo tudi različni dodatki v hrani (barvila, konzervansi, ojačevalci okusa), s katerimi proizvajalci poskušajo doseči lepši videz in daljšo obstojnost živil.
O prehranski alergiji govorimo takrat, ko imunski sistem napačno sprejema prehranske beljakovine kot grožnjo, zato se poskuša zaščititi s tvorbo protiteles. Snovi, ki izzovejo te reakcije, imenujemo alergeni. Navzven se alergija kaže s t. i. alergijskimi znaki oziroma simptomi, kot so prebavne motnje (slabost, krči, napenjanje, bruhanje, driska), spremembe na koži (srbečica, rdečica, otekanje) ali simptomi dihalnih poti (nerazložljivo kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje). Znaki se lahko pojavijo takoj po zaužitju, po nekaj urah ali celo po nekaj dneh. Alergija na hrano pa ni enaka občutljivosti na hrano ali intoleranci, ki v imunskem sistemu ne sproža reakcij, temveč gre bolj za motnje v delovanju encimov. Gre zgolj za neprijeten občutek, ki ga povzroči uživanje določene hrane.
V splošnem alergije na hrano delimo v dve vrsti: anafilaktično oz. takojšnjo ter prikrito. Kot nam že ime samo pove, anafilaktična alergija izzove takojšnje, lahko tudi zelo resne reakcije (otekanje žrela, zožitev dihalnih poti, padec krvnega tlaka ipd.). Prikrito alergijo je težje prepoznati, saj so telesne reakcije blažje in jih pogosto ne moremo povezati z določeno hrano.
Vzrok za kar 90 odstotkov vseh prehranskih alergij je osem živil. To so: mleko in mlečni izdelki, jajca, pšenica, soja, oreščki, semena, ribe ter raki in mehkužci. Poleg omenjenih osmih živil lahko alergijske reakcije povzročijo tudi sadje (jagodičje, breskve, kivi), meso (govedina, ovčetina, svinjina, divjačina, perutnina), zelenjava (paprika, korenje) ter začimbe in zelišča (kamilice, kumina, meta).
O alergenih v kruhu in pekovskih izdelkih smo se pogovarjali s tehnologinjo Jernejo Krč v Pekarni Grosuplje. Pojasnila nam je, da so v kruhu in pekovskih izdelkih najpogosteje prisotni gluten, mleko in mlečni izdelki, soja, sezam, oreščki in jajca. Med drugim nam je tudi pojasnila razliko med primarnimi in sekundarnimi alergeni ter nam razložila, kje lahko kupci preverijo podatke o prisotnosti alergenov v njihovih najbolj značilnih izdelkih. Oglejte si videoprispevek!
Alergija na gluten lahko predstavlja resen problem!
Pšenica vsebuje beljakovine albumin, globulin, gliadin in gluten, ki je še posebej problematičen. Gluten in njemu podobne snovi najdemo tudi v rži, piri, ječmenu in ovsu. Alergija na gluten se lahko kaže z blagimi simptomi, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, napihnjenost, neznačilne bolečine v trebuhu, ali z močnimi reakcijami, kot so huda driska, astma in izpuščaji na koži. Najhujšo obliko te alergije imenujemo celiakija. Gre za genetsko bolezen tankega črevesja, ki povzroča kronično diarejo, utrujenost in razvojne motnje pri otrocih. Bolniki s celiakijo morajo uživati hrano, ki je povsem brez glutena, saj lahko že majhne količine povzročijo hude simptome. Potrebni sta pravilna izbira živil in stroga dieta, saj se celiakije ne da odpraviti ali se ji izogniti. Testo za pico, skoraj vse vrste kruha, žemlje, piškoti, torte, testenine in praktično kateri koli drugi izdelek iz pšenice, ječmena, rži, pire in ovsa vsebujejo veliko glutena, zato se jim morajo bolniki s celiakijo strogo izogibati. Seveda lahko vsa omenjena živila uživajo, če so pripravljena zgolj iz moke, ki ne vsebuje glutena (koruzna, riževa, prosena, ajdova ipd.). Takšni izdelki morajo biti tudi označeni z zapisom izdelki brez glutena.
Stari kruh, ki ga ne pojemo, ne zavržemo, temveč ga lahko uporabimo na druge načine. Na kakšne načine ga uporabljate vi? Svoje zanimive ideje in nasvete lahko delite na naši Facebook strani in morda boste prav vi nagrajeni z okusnim presenečenjem. Splošne pogoje sodelovanja si lahko ogledate TUKAJ. Ste se nam že pridružili na Facebooku? To lahko storite s klikom na
