“Večerja bi morala biti približno tri ure pred spanjem. Če se bomo tega držali, bomo dobro poskrbeli tudi za svoje črevesne bakterije, ki ravno tako potrebujejo počitek,” dodaja Cepuševa. Vse bolj se zavedamo, kako pomembne so za zdravje in dobro počutje.

Kaj jesti za večerjo?

“Najbolje je poseči po hrani, ki je hitro prebavljiva. To so zelenjavne juhe, čežane, lahko si privoščimo tudi sadje, če nam njegovo uživanje ne povzroča težav.” Bolje je večerjati kuhano kot surovo zelenjavo, saj je slednja težje prebavljiva, kar pomeni, da dlje časa ostane v želodcu. Povsem primerno je takšno hrano uživati za zajtrk ali kosilo, ne pa tudi za večerjo, ko si želimo čez približno tri ure imeti bolj prazen želodec.

“Težje prebavljiva hrana sta tudi meso in maščoba. Solata s piščancem, ki je začinjena z oljem, lahko deluje kot lahek obrok, a v resnici ni. Posledica je lahko napihnjen trebuh, ko se zbudimo.”

Lahko pa k večerji vključimo stročnice – znova le, če jih dobro prenašamo in nam torej ne povzročajo težav. “Če vas napenjajo, ne obupajte. Svetujem, da jih počasi vseeno uvajate v jedilnik, saj so zelo dober vir beljakovin.” Ni pa treba, da jih v tem primeru uživate ravno za večerjo.

“Zelo dobra izbira so še mlečne kaše, saj imata magnezij in kalcij, ki ju zaužijemo, v tem delu dneva zelo ugoden vpliv, kajti malce pomirjata.” Z mlekom lahko pripravite proseno, ajdovo ali ovseno kašo. Ne dodajajte pa oreščkov in semen, ki jih je bolje uživati čez dan.

Ne pretiravajte z vnosom ogljikovih hidratov. Mit je, da bi se tem morali v prehrani izogniti, saj so eno od hranil, ki jih telo potrebuje. A več jih uživajte čez dan, zvečer njihovo količino zmanjšajte. “Cilj je, da zvečer ne obremenimo preveč želodca, saj si želimo zaspati z lažjim želodcem. Zato naj bo večerja manjša od zajtrka.” A če preveč pojemo zvečer, pogosto zjutraj nismo lačni. Tako se navadimo zjutraj pojesti manj in zvečer več, kar ni idealno.

Težava, ki se pojavlja, je, da je marsikdo zvečer zelo lačen in mu zelenjavna juha, četudi jo poje še s kakšnim koščkom kruha, ni dovolj. Tako malo lahko za večerjo zaužijemo le, če smo dovolj hrane pojedli čez dan, torej za zajtrk, kosilo in malico. Marsikdo si v službi ne vzame časa za večje kosilo in obilnejši obrok poje šele, ko se vrne domov. Takrat je lakota pogosto huda, večja možnost je tudi, da si zaželi nezdravih živil.

Zvečer ni dobro, da posegamo po živilih, ki vsebujejo veliko energije. “To ponavadi pomeni tudi večji obrok z veliko maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Takšen obrok bomo v tem času enostavno slabše prebavili. Za večerjo si prizadevajmo, da je porcija majhna, hrana pa hitro prebavljiva.” Kakršne koli pregrehe si je bolje privoščiti čez dan, ko telo energijo, ki jo tako zaužijemo, potrebuje in posledično porabi.

Športniki si lahko za večerjo privoščijo še albuminsko skuto, jajca na oko in podobna živila, ki so pretežno beljakovinska. “Zraven lahko pojedo košček polnozrnatega kruha. Tudi kdor hujša, lahko zvečer uživa skuto ali jajca, vendar v tem primeru kruha zvečer ne priporočam. Pri hujšanju sicer lahko zvečer posežete tudi po surovi zelenjavi.”

Povzetek je, da večerja ni čas za obilen obrok. “Naredimo si lahko preprost mlečni riž, če imamo raje kaj posebnega, pa priporočam juho iz graha in mete, ki me je v zadnjem času navdušila. Na prvi pogled nenavadna kombinacija, a zelo dober okus.” Četudi je priporočilo, da si za večerjo skuhate juho, to vseeno ne pomeni, da vaše brbončice ne morejo uživati.