Tople in nasitne juhe nas pogrejejo in nasitijo v hladnih in sivih zimskih dneh, zato nikoli ni dovolj receptov zanje. Rusi so mojstri kuhe toplih in nasitnih jedi na žlico. Zeljni juhi pravijo šči - v tej različici pa ji dodajo gobe in ječmen.
Ješprenj preberemo, operemo in čez noč namočimo v zadostni količini hladne vode. Čas namakanja ni vštet v čas priprave!
Namočen ješprenj odcedimo in stresemo v lonec. Prilijemo toliko vode, da sega za štiri prste nad ješprenj, posolimo in lonec pristavimo na kuhalnik. Počakamo, da voda zavre, nato pa znižamo temperaturo, lonec pokrijemo in ješprenj kuhamo 1 uro in 40 minut. Med kuhanjem večkrat preverimo, če je ješprenj že kuhan. Kuhan ješprenj odcedimo.
Čebulo olupimo, operemo in drobno nasekljamo. Gobe očistimo, na hitro oplaknemo (očistimo z vlažno krpo) in narežemo na lističe. Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. Zelje stresemo v kozico, zalijemo z vodo in pristavimo. Počakamo, da voda zavre, nato kozico odstavimo, zelje pa odcedimo.
Na kuhalnik pristavimo lonec z 1 l vode in počakamo, da voda zavre. Slanino narežemo na majhne kocke ali kvadre. Pristavimo še velik lonec z oljem, počakamo, da se olje segreje, nato pa na njem na hitro popražimo slanino. Dodamo čebulo, premešamo in pražimo samo toliko, da čebula postekleni. Dodamo gobe, premešamo in pražimo še 5 minut.
Česen olupimo in nasekljamo. V lonec s čebulo, slanino in gobami prilijemo 1 l kropa, dodamo ječmen, zelje, krompir, česen in lovorov list. Po okusu začinimo in počasi kuhamo 10 do 15 minut. Jed poskusimo in vanjo umešamo še kuhan bel fižol. Dobro premešamo in kuhamo še 5 minut, da se fižol segreje.
Juho razdelimo v globoke krožnike in postrežemo z rezinami domačega kruha. Po želji lahko v vsak krožnik dodamo še po 1 žlico kisle smetane.
Namesto ješprenja lahko uporabimo ješprenjček (polirani ali biserni ječmen), ki ga pred kuhanjem ni treba namakati, pa tudi skuhan je precej hitreje (50 minut).
Ješprenj vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin, bogat pa je tudi s pomembnima vitaminoma B in E. Vitamina E ima celo največ med vsemi žiti. Zmanjšuje holesterol v krvi, uporabljamo pa ga lahko tudi za krepitev organizma. Lajša drisko, pomaga pa tudi pri borbi proti staranju.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 579.36 KJ | 2752.03 KJ | 6.92 % | 32.89 % |
| 138.47 kCal | 657.75 kCal | 6.92 % | 32.89 % | |
| Beljakovine | 3.68 g | 17.5 g | 7.36 % | 35 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.47 g 0.68 g | 78.25 g 3.25 g | 6.1 % | 28.98 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6 g 1.84 g | 28.5 g 8.75 g | 8.57 % 9.2 % | 40.71 % 43.75 % |
| Vlaknine | 3.42 g | 16.25 g | 13.68 % | 65 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.79 mg | 3.75 mg | ||
| Magnezij | 26.79 mg | 127.25 mg | ||
| Kalij | 318.58 mg | 1513.25 mg | ||
| Kalcij | 21.95 mg | 104.25 mg | ||
| Fosfor | 94.37 mg | 448.25 mg | ||
| Cink | 0.37 mg | 1.75 mg | ||
| Selen | 6.79 mg | 32.25 mg | ||
| Vitamin A | 19.47 iu | 92.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 9.68 mg | 46 mg | ||
| Vitamin D | 0.11 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
