Nežne rezine, ki jih bo oplemenitil okus domačega ribezovega preliva.
Na kuhalnik pristavimo kozico, v katero damo mleko, sol, sladkor, maslo in vanilijev sladkor. Počakamo, da tekočina zavre, nato pa počasi primešamo pšenični zdrob in med mešanjem kuhamo nadaljnjih 5 minut. Kozico odstavimo z ognja.
Jajca ubijemo in v dve skledi ločimo rumenjake od beljakov. Počakamo, da se zmes iz pšeničnega zdroba ohladi. Medtem beljake z ročnim mešalnikom stepemo v trd sneg. Ohlajeno zdrobovo zmes zmešamo z rumenjaki, nato pa počasi in nežno primešamo še beljakov sneg.
Pečico segrejemo na 170°C. Pripravimo dva različno velika pekača, ki morata biti tako velika, da gre lahko manjši v večjega. V namaščen manjši pravokoten pekač nadevamo pripravljeno zdrobovo zmes. Zmes mora segati tri prste pod robom, saj med kuhanjem naraste. Pekač z zdrobovo zmesjo pokrijemo z alu folijo in postavimo v večji pekač, ki ga do polovice napolnemo z vročo vodo. Vse skupaj za 30 minut postavimo v ogreto pečico.
Medtem pripravimo ribezov preliv. Ribez očistimo, operemo in stresemo v kozico. Posujemo ga s sladkorjem in prelijemo z limoninim sokom. Kozico pristavimo na kuhalnik in med občasnim mešanjem segrevamo do vretja. Ko zmes zavre, pustimo, da se kuha še 2 minuti, nato pa kozico odstavimo z ognja in preliv ohladimo.
Sladico vzamemo iz pečice in jo prelijemo s pripravljenim prelivom. Pustimo, da se sladica povsem ohladi (lahko jo ohladimo tudi v hladilniku).
Ohlajeno sladico rezrežemo na poljubno velike kose, katere serviramo na krožnike in postrežemo.
Zmes lahko naložimo tudi v model za puding ali v navadne lončke, ki jih pokrijemo s pokrovi iz alu folije. Pomembno je, da para ne pride do zmesi. Zmes mora vedno segati tri prste pod rob lončka, ker med kuhanjem naraste.
Vse vrste ribeza, zlasti pa črni ribez, so bogate z vitaminom C. Črni ribez se uporablja pri izdelavi krepčilnih pijač, pastil zoper vneto grlo in drugih sredstev, ki naj bi odvrnila prehlad. Raste po vsej Evropi, tudi visoko na severu, celo v Sibiriji. Priljubil se je šele v šestnajstem stoletju, ko so ga spoštovali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti.
Pšenični in koruzni zdrob, ki ju v procesu mletja pridobivamo v fazi drobljenega zrna, sestavljajo večji delci grobo mletega meljaka, ki vsebuje največ ogljikovih hidratov, delež maščobe pa je nizek.
Pri nas sta na voljo temeljni različici: v običajnih trgovinah lahko kupimo predvsem »prečiščen« pšenični in koruzni zdrob, ki ga med obdelavo še instantizirajo, torej toplotno obdelajo, zato se kuha komaj nekaj minut in jed je končana. Vendar - manjkata poln okus in zaokrožena aroma, ki ju dajejo tradicionalne vrste zdroba. Nekatere vsebujejo sestavine celega žitnega zrna, druge ne, a so žita v vsakem primeru le zdrobljena in toplotno neobdelana. V tej razliki tiči skrivnost odličnega pšeničnega zdroba ali polente, ki jo sicer kuhamo dalj časa.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 912.49 KJ | 926.76 KJ | 10.9 % | 11.08 % |
| 218.09 kCal | 221.5 kCal | 10.9 % | 11.08 % | |
| Beljakovine | 6.03 g | 6.13 g | 12.06 % | 12.26 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 28.31 g 13.05 g | 28.75 g 13.25 g | 10.49 % | 10.65 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.12 g 4.06 g | 8.25 g 4.13 g | 11.6 % 20.3 % | 11.79 % 20.65 % |
| Vlaknine | 0.37 g | 0.38 g | 1.48 % | 1.52 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.62 mg | 0.63 mg | ||
| Magnezij | 18.46 mg | 18.75 mg | ||
| Kalij | 175.75 mg | 178.5 mg | ||
| Kalcij | 40 mg | 40.63 mg | ||
| Fosfor | 107.82 mg | 109.5 mg | ||
| Cink | 0.37 mg | 0.38 mg | ||
| Selen | 10.34 mg | 10.5 mg | ||
| Vitamin A | 410.58 iu | 417 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 55.63 mg | 56.5 mg | ||
| Vitamin D | 0.62 mg | 0.63 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
