Recept zadošča za 12 koruznih mafinov. Mafini, narejeni po tem receptu, vsebujejo manj maščob kot običajni mafini in zato sodijo med zdrave sladice. Priprava je hitra in enostavna - gotovi bodo v pol ure.
Vklopimo pečico in jo naravnamo na 175 °C. Koruzo iz pločevinke odcedimo in oplaknemo pod vodo. Pol skodelice koruze s paličnim (ali kuhinjskim) mešalnikom zmiksamo v gladko zmes.
V skledi s kuhalnico skupaj zmešamo koruzo (celo in zmleto), jajce in maslo. V drugi skledi pa zmešamo vse preostale sestavine.
Suhe sestavine stresemo h koruzi in mešamo, dokler ne dobimo enotnega testa. Vdolbinice pekača za mafine namastimo ali obložimo s papirnatimi modelčki. Z žlico naložimo testo v vdolbinice, vendar največ do 2/3, ker testo med peko naraste. Pečemo v ogreti pečici 20 minut. Ohladimo, mafine vzamemo iz pekača, razporedimo na servirni krožnik in postrežemo.
Maslo eno uro pred uporabo vzamemo iz hladilnika, da se dobro zmehča.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1337.79 KJ | 1779.25 KJ | 15.99 % | 21.26 % |
319.74 kCal | 425.25 kCal | 15.99 % | 21.26 % | |
Beljakovine | 6.39 g | 8.5 g | 12.78 % | 17 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 68.61 g 13.91 g | 91.25 g 18.5 g | 25.41 % | 33.8 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.13 g 0 g | 1.5 g 0 g | 1.61 % 0 % | 2.14 % 0 % |
Vlaknine | 2.82 g | 3.75 g | 11.28 % | 15 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.56 mg | 0.75 mg | ||
Magnezij | 41.17 mg | 54.75 mg | ||
Kalij | 270.68 mg | 360 mg | ||
Kalcij | 60.9 mg | 81 mg | ||
Fosfor | 191.73 mg | 255 mg | ||
Cink | 0.19 mg | 0.25 mg | ||
Selen | 20.49 mg | 27.25 mg | ||
Vitamin A | 72.37 iu | 96.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 1.13 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).