Torta Mont Blanc je najbolj znana kostanjeva sladica na svetu. Prvič se omenja v italijanski kuharski knjigi iz 15. stoletja, v Franciji pa je v 17. stoletju postala tako popularna, da so ji Francozi nadeli kar ime svoje najvišje gore. Podlaga torte je narejena iz orehovega biskvita, krema iz kuhanih kostanjev, na vrhu pa so meringue oziroma pečeni beljakovi vetrci. Gorazd Potočnik je v oddaji Gorazdova slaščičarna predstavil svojo različico priljubljene sladice, ki si jo lahko pripravite tudi vi. Preprosto samo sladite receptu ...
Orehov biskvit: V skledi zmešamo mlete orehe in sladkor v prahu. Beljake stepemo v rahel sneg. V beljakov sneg nežno in počasi vmešamo mešanico sladkorja in orehov.
Nizek pekač obložimo s papirjem za peko. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Testo enakomerno razporedimo po pekaču in z lopatico ali hrbtno stranjo žlice po vrhu lepo pogladimo. Testo pečemo v ogreti pečici približno 10 minut.
Pečen biskvit ohladimo, nato pa iz njega z okroglim modelom izrežemo kroge premera 7 cm. Izrezane biskvitne kroge položimo na krožnike.
Meringue s kakavom: Beljake skupaj s sladkorjem stepemo v trd sneg. V sneg vmešamo limonin sok. Beljakovo zmes nadevamo v vrečko za krašenje. Nizek pekač obložimo s papirjem za peko. Na pekač nabrizgamo tanke črte beljakove kreme in jih potresemo s kakavom. Meringue sušimo v pečici, ogreti na 100 stopinj Celzija, približno tri ure. Pečene meringue damo v posodo, ki jo nepredušno zapremo, da se meringue ne navlažijo in ostanejo krhke.
Kostanjeva krema: Kuhan kostanj pretlačimo ali zmiksamo, da dobimo gladko kostanjevo pasto. Dodamo rum in sladkor v prahu ter premešamo. Posebej rahlo stepemo smetano in jo zelo počasi in previdno vmešamo v kostanjevo kremo. Kostanjevo kremo nadevamo v vrečko za krašenje.
Sestavljanje sladice: Na orehove biskvitke z ozkim nastavkom nabrizgamo kostanjevo kremo v obliki piramide in po njej razporedimo meringue. Pripravljeno sladico potrosimo s kakavom v prahu in postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1220.64 KJ | 2462.28 KJ | 14.59 % | 29.43 % |
| 291.74 kCal | 588.5 kCal | 14.59 % | 29.43 % | |
| Beljakovine | 5.45 g | 11 g | 10.9 % | 22 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 44.04 g 36.27 g | 88.83 g 73.17 g | 16.31 % | 32.9 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 10.91 g 0.99 g | 22 g 2 g | 15.59 % 4.95 % | 31.43 % 10 % |
| Vlaknine | 0.99 g | 2 g | 3.96 % | 8 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.5 mg | 1 mg | ||
| Magnezij | 39.25 mg | 79.17 mg | ||
| Kalij | 253.74 mg | 511.83 mg | ||
| Kalcij | 26.94 mg | 54.33 mg | ||
| Fosfor | 79.9 mg | 161.17 mg | ||
| Cink | 0.5 mg | 1 mg | ||
| Selen | 6.03 mg | 12.17 mg | ||
| Vitamin A | 6.86 iu | 13.83 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 5.04 mg | 10.17 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
