Zelenjavna jed, ki bo tudi zagrizene mesojedce prepričala, da je vsaj včasih smiselno poskusiti tudi kakšno jed z vegetarijansko oznako.
Vklopimo pečico in jo segrejemo na 200 °C. Čebulo in česen olupimo. Lečo dobro operemo in odcedimo. Bučo operemo, olupimo, jo razpolovimo, ji odstranimo semena in jo narežemo na krhlje.
Pekač obložimo s papirjem za peko, nanj položimo krhlje buče in bučna semena, jih pokapljamo z olivnim oljem, solimo in popramo. Z rokami dobro premešamo. Pekač potisnemo v ogreto pečico in pečemo od 40 do 45 minut, da se buča zmehča in zlatorumeno zapeče.
V kozico stresemo lečo, čebulo, česen in pol žličke soli. Zalijemo s 4 skodelicami mrzle vode in pristavimo na kuhalnik. Segrevamo na visoki temperaturi, da voda zavre. Znižamo temperaturo, kozico pokrijemo s pokrovko in kuhamo od 15 do 20 minut, da se leča zmehča. Čebulo in česen odstranimo iz kozice. Lečo odcedimo in shranimo na toplem.
Sir nadrobimo z vilicami. Špinačo očistimo, operemo in odcedimo. Pečene buče narežemo na kocke. V majhni skledi pripravimo polivko: zmešamo olje, limonin sok in gorčico, da dobimo enotno zmes.
V skledi nežno zmešamo toplo lečo, buče, semena, špinačo, sir in polivko. Naložimo na krožnike in postrežemo.
Špinačo lahko nadomestimo z rukolo.
Pri Majih so bile buče simbol plodnosti. Poleg koruze in fižola so bile njihova osnovna hrana. Tudi indijanska plemena iz Severne Amerike so buče, fižol in koruzo poimenovala "tri sestre".
Buče so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranske vlaknine, malo kalorij in antioksidante – karotenoide. Karotenoidi so temno oranžne, rumene ali rdeče snovi, ki so topne v maščobah. Dobrodejno vplivajo na zdravje in pomagajo preprečevati bolezni, kot so različne vrste raka (rak na pljučih, širokem črevesu, mehurju, materničnem vratu, dojkah in koži), srčne bolezni in očesna mrena.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 513.5 KJ | 1457.08 KJ | 6.14 % | 17.41 % |
| 122.73 kCal | 348.25 kCal | 6.14 % | 17.41 % | |
| Beljakovine | 5.11 g | 14.5 g | 10.22 % | 29 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 11.37 g 1.15 g | 32.25 g 3.25 g | 4.21 % | 11.94 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.61 g 0.79 g | 18.75 g 2.25 g | 9.44 % 3.95 % | 26.79 % 11.25 % |
| Vlaknine | 3.08 g | 8.75 g | 12.32 % | 35 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.15 mg | 3.25 mg | ||
| Magnezij | 62.47 mg | 177.25 mg | ||
| Kalij | 390.66 mg | 1108.5 mg | ||
| Kalcij | 28.63 mg | 81.25 mg | ||
| Fosfor | 162.73 mg | 461.75 mg | ||
| Cink | 0.79 mg | 2.25 mg | ||
| Selen | 1.94 mg | 5.5 mg | ||
| Vitamin A | 4885.37 iu | 13862.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 8.19 mg | 23.25 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
