Solata s stročjim fižolom, krompirjem, paradižnikom in tuno je ena klasičnih solat iz provansalske kuhinje. Je zdrava glavna jed, ki jo lahko že pripravljeno odnesemo s sabo v službo, je pa tudi odlična kot ena od jedi na nedeljskem pikniku.
Krompir skrtačimo, operemo, razkosamo na četrtine in pristavimo v hladni osoljeni vodi. Ko voda zavre, kuhamo še približno 15 minut. Z ostrim ozkim nožem preverimo, ali je krompir dovolj kuhan. Kuhan krompir odcedimo.
Stročji fižol očistimo, operemo in odcedimo. V loncu pristavimo osoljeno vodo in vanjo damo stročji fižol, kumino in olupljen česen. Kuhamo približno 10 minut. Kuhan stročji fižol odcedimo.
Jajca pristavimo v hladni vodi v kozici, počakamo, da voda zavre, odstavimo in v kropu pustimo točno osem minut, nato pa prelijemo s hladno vodo in odcedimo. Ohlajena jajca olupimo in zrežemo na krhlje.
Paradižnik očistimo, operemo in narežemo na krhlje. Kumaro očistimo, operemo in jo, če ima debelejšo lupino, olupimo ter zrežemo na kolesca. Mlado čebulo očistimo in narežemo na rezine. Feferon operemo, razpolovimo po dolžini, odstranimo semena in narežemo na tanke rezine. Berivko očistimo, operemo in dobro odcedimo.
Pripravimo solatni preliv: v skodelici mešamo kis in sol, dokler se sol ne stopi. Nato med mešanjem postopoma prilijemo olivno olje in na koncu dodamo še mleti črni poper.
V skledo stresemo zelenjavo, tuno, jajca in olive. Solato prelijemo s solatnim prelivom in premešamo.
Solato serviramo tako, da najprej na krožnike ali v skodelice razdelimo berivko, nanjo naložimo pripravljeno solato in jo potresemo z lističi bazilike.
Za solate so najprimernejše koničasto zašiljene in temno zelene kumare.
Za tuno velja, da bolj kot je mastna, bolj okusno je meso.
Zrelega paradižnika raje ne hranimo v hladilniku, ker mraz uničuje njegov značilni okus.
Presen stročji fižol vsebuje strupeno beljakovino fazin, ki povzroča zlepljenje eritrocitov. Fazin se razgradi že po nekaj minutah kuhanja.
Vse o prednostih in lastnostih bazilike si lahko preberete TUKAJ.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 394.3 KJ | 2068.99 KJ | 4.71 % | 24.73 % |
94.24 kCal | 494.5 kCal | 4.71 % | 24.73 % | |
Beljakovine | 5.62 g | 29.5 g | 11.24 % | 59 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4.81 g 0.71 g | 25.25 g 3.75 g | 1.78 % | 9.35 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.19 g 0.86 g | 27.25 g 4.5 g | 7.41 % 4.3 % | 38.93 % 22.5 % |
Vlaknine | 1.14 g | 6 g | 4.56 % | 24 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.38 mg | 2 mg | ||
Magnezij | 18.77 mg | 98.5 mg | ||
Kalij | 234.64 mg | 1231.25 mg | ||
Kalcij | 27.63 mg | 145 mg | ||
Fosfor | 90.42 mg | 474.5 mg | ||
Cink | 0.1 mg | 0.5 mg | ||
Selen | 12.63 mg | 66.25 mg | ||
Vitamin A | 710.34 iu | 3727.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 12.67 mg | 66.5 mg | ||
Vitamin D | 0.24 mg | 1.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).