V 17. oddaje 4. sezone MasterChef Slovenija je tekmovalce čakal zahteven več stopenjski izziv, na katerem so morali tekmovalci s svojo kreacijo prepričati vse brate Jezeršek: Luko, Martina, Roka in Jureta. Na izzivu se je najbolje odrezal Leon, ki mu je pri pripravi jedi pomagala Simone. Njegov krožnik, na katerem je združil ajdovo kašo, jurčke, kranjsko klobaso in krvavico, vino, kislo zelje, jetra ter kislo smetano. je po mnenju vseh sodnikov odlično reprezentiral tredicionalne slovenske okuse.
Najprej pripravimo okisano vodo (voda z 2% vsebnostjo kisa) in vanjo namočimo jetra. Po 30 minutah tekočino zamenjamo z novo, sveže okisano vodo. Jetra lahko pustimo stati tudi čez noč, da se zmehčajo in izgubijo neprijeten vonj.
Krvavico olupimo, zeleno in čebulo narežemo na srednje velike kose. Notranjost krvavice in narezano zelenjavo dodamo v lonec, v katerem smo predhodno segreli olje. Pražimo, da se krvavica dobro popeče, saj bomo tako dobili več okusa. Ko se nam zdi zmes dovolj popražena, jo zalijemo z 0,5-1 litrom vode. Dodamo timijan, lovor, rožmarin in poprova zrna ter na zmerni temperaturi počasi kuhljamo vsaj 30 minut, da se tekočina reducira, osnova pa dobi na okusu. Proti koncu kuhanja prilijemo mesno osnovo. Ko smo zadovoljni z okusom, fond precedimo in mu dodamo ajdovo kašo, ki jo kuhamo približno 15 minut.
Jurčke narežemo na tanke rezine in jih sotiramo na maslu, ki smo mu dodali žajbljeve lističe. Sotirane jurčke zadnjih nekaj minut kuhanja dodamo ajdovi kaši. Po potrebi dodatno posolimo.
Kislo zelje poskusimo in če se nam zdi preveč hitro, ga na hitro oplaknemo, stresemo v lonec, zalijemo z vodo in malo pokuhamo. Kislo smetano zmešamo z zdrobljenimi žajbljevimi listi. Ko zelje serviramo na krožnik, v sredini naredimo jamico, v katero serviramo kislo smetano z žajbljem.
Iz moke, vode, svežega kvasa in ščepca soli naredimo kvašeno testo in pustimo, da vzhaja. Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljamo, nato pa pripravimo za oblikovanje žepkov, ki jih bomo napolnili z mousseline kremo iz kranjske klobase in ocvrli.
Kranjsko klobaso zavremo, nato pa posodo pokrijemo, plin ugasnemo in pustimo, da se klobasa v vreli vodi "kuha" 12 minut. Klobaso nato odstranimo iz vode, olupimo in damo v sekljalnik. Po okusu začinimo s peteršiljem in žajbljem ter dodamo beljake (pazimo, da zmes ni več vroča). Sestavine drobno sesekljamo, da dobimo gladek mousseline, s katerim nadevamo žepke/opalenko, ki jih zlato rjavo ocvremo v segretem olju.
Jetra odstranimo iz vode, operemo in narežemo na 1,5 cm debele zrezke, ki jih posolimo in popopramo. Spečemo jih v ne preveč vroči ponvi, sicer dobijo žveplen priokus. Ko se na obeh straneh naredi rjava skorjica, jetra med obračanjem pečemo še toliko časa, da meso postane na otip elastično, a ne pretrdo (središčna temperatura doseže 60 stopinj Celzija). Zaključimo z žajbljem, narezanim na chiffonade, in maslom.
Vse posamezne komponente lepo zložimo na krožnik in pripravljeno jed takoj postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 770.36 KJ | 5393.18 KJ | 9.21 % | 64.45 % |
184.12 kCal | 1289 kCal | 9.21 % | 64.45 % | |
Beljakovine | 5.43 g | 38 g | 10.86 % | 76 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 35 g 0.43 g | 245 g 3 g | 12.96 % | 90.74 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.71 g 0.86 g | 12 g 6 g | 2.44 % 4.3 % | 17.14 % 30 % |
Vlaknine | 2.57 g | 18 g | 10.28 % | 72 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 2 mg | 14 mg | ||
Magnezij | 45.14 mg | 316 mg | ||
Kalij | 208.4 mg | 1459 mg | ||
Kalcij | 36.99 mg | 259 mg | ||
Fosfor | 115.27 mg | 807 mg | ||
Cink | 0.43 mg | 3 mg | ||
Selen | 11.14 mg | 78 mg | ||
Vitamin A | 76.27 iu | 534 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 3.57 mg | 25 mg | ||
Vitamin D | 0.57 mg | 4 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).